19. maja 2025 je pred mariborsko mestno hišo potekala novinarska konferenca, ki so jo organizirali predstavniki pobude za boljši javni potniški promet v Mariboru. V upanju na ugodno rešitev so se obrnili na mariborsko občino, vendar z odgovori niso zadovoljni.
Menijo, da se pristop Mestne občine Maribor k javnemu prevozu zdi usmerjen v zmanjševanje stroškov namesto v izboljšanje kakovosti storitev ali doseganje podnebnih ciljev, predlagali so konkretne rešitve in opozorili, da bodo v primeru neukrepanja občine v razumnem času stopnjevali svoja prizadevanja z medijskimi kampanjami in javnimi protesti.
Uroš Jagodič, predstavnik mestne četrti Tezno, je poudaril resne težave z dostopnostjo, ki jih je povzročila sprememba prometa avtobusne linije G1, ki se ne postavlja več v bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Ta sprememba je 11.732 prebivalcem Tezna – več kot desetim odstotkom prebivalstva Maribora – odvzela neposreden dostop do ključnih zdravstvenih storitev z javnim prevozom.
Meni, da za ranljive skupine, vključno s starejšimi in osebami z omejeno mobilnostjo, nova trasa predstavlja velike ovire, je izpostavil Jagodič in poudaril, da alternative, ki jih predlaga občina, kot so uporaba sistema Mbajk ali taksiji, niso praktične in so drage, zlasti za tiste, ki potrebujejo pogoste obiske pri zdravniku. “Prisiliti ranljive skupine, da plačujejo dodatne stroške ali premagujejo neprehodne poti do UKC, je nesprejemljivo,” je dejal.
Peticija, predana 31. marca 2025, s 1567 podpisi (kar predstavlja 13,36 odstotka prebivalcev Tezna), je zahtevala vrnitev trase linije G1 na prejšnjo pot po Ljubljanski cesti, ki neposredno služi UKC. Peticija je prav tako predlagala prilagoditev linije G3, da bi vključila postajališče na Tezenski Dobravi, kar bi razbremenilo linijo G1 in izboljšalo povezavo za spodnji del Tezna. Kljub tem prizadevanjem je odgovor občine, z dne 9. aprila 2025, skupnost ocenila kot nezadosten, saj ni naslovil ključnih pomislekov in je ponudil rešitve, ki so bodisi nepraktične bodisi odložene na prihodnje infrastrukturne projekte.
Odgovor občine ni zadovoljiv
Jerneja Breznik iz pobude Klas je kritizirala Mestno občino Maribor zaradi zapostavljenega in zavračajočega odziva na peticije. Odgovor občine, prej kot mesec dni po prvi peticiji, je trdil, da je bilo upoštevanih 73 odstotkov povratnih informacij javnosti pri načrtovanju novih tras. Vendar Breznikova meni, da je ta številka zavajajoča, saj so bile mnoge pripombe prebivalcev, vključno s tistimi z javnih posvetovanj, prezrte. “Občina naše zahteve prikazuje kot pritožbo posameznika, toda 2500 podpisov kaže, da gre za neuspeh javnega prevoza pri služenju širši skupnosti,” je dejala.
Utemeljitev občine za preusmeritev linije G1, ki daje prednost hitrejšim povezavam do središča mesta prek Titove ceste, je prav tako naletela na dvome. Prebivalci trdijo, da prometni zastoji na “turbo” krožišču na Titovi cesti v času prometnih konic izničijo prihranke pri času. Poleg tega predlagana nova avtobusna postajališča na Titovi cesti, kot sta UKC-Titova in Pariške Komune-Titova, še niso zgrajena in ne rešujejo takojšnjih potreb po dostopnosti. Predlog občine za uporabo peš naročila pri turbo krožišču je še posebej problematičen za osebe z omejeno mobilnostjo, saj vključuje strme klance in dolge razdalje.
Okoljski in družbeni vplivi
Rene Fras iz Mladih za podnebno pravico Maribor je izpostavil okoljske posledice neuspeha občine pri dajanju prednosti javnemu prevozu. Ker uporaba osebnih avtomobilov predstavlja skoraj tretjo emisijo v Sloveniji, je učinkovit sistem javnega prevoza ključen za zmanjšanje onesnaženosti zraka in prometnih zastojev. Vendar so nove trase privedle do zmanjšane pogostosti voženj na več linijah, vključno z G1, ki zdaj vozijo vsakih 15–20 minut namesto vsakih deset minut v času konic. Druge linije, kot so P11, P12, P13 in P16, so tako zunaj prometnih konic padle na urne intervale voženj, s tem odvračajo potnike in jih dejansko usmerjajo na uporabo zasebnih vozil.
Fras je opozoril tudi na vpliv na študente in mlade, ki se soočajo z daljšimi potmi in nezanesljivimi voznimi redi, zlasti na obrobnih območjih, kot sta Limbuš in Zrkovci. Pomanjkanje usklajenosti med avtobusnimi linijami, kjer več avtobusov pogosto prispe hkrati, sledi pa dolga vrzel, dodatno spodkopava učinkovitost sistema. »Sodobno evropsko mesto, kot je Maribor, bi moralo stremeti k pogostemu in zanesljivemu javnemu prevozu, ne pa k zmanjšanim storitvam, ki dajejo prednost varčevanju pred dostopnostjo,« je trdil Fras.
Predlagane rešitve in prihodnji ukrepi
Govorci na novinarski konferenci so predlagali več rešitev za reševanje krize:
- Takojšnja vrnitev trase G1: Vrnitev linije G1 na prejšnjo pot po Ljubljanski cesti, da zagotovijo neposreden dostop do UKC, vsaj dokler v celoti ne izvedejo obljubljene infrastrukturne izboljšave, kot so nova postajališča ali storitve shuttle UKC Maister.
- Prilagoditev linije G3: Sprememba linije G3, ki vključuje postajališče na Tezenski Dobravi, pri čemer se izkoristi trenutni čas čakanja na drugih postajališčih za izboljšanje povezave brez motenj urnika.
- Namenski avtobusni pasovi: Uvedba namenskih avtobusnih pasov na glavnih cestah, kot sta Ptujska cesta in Cesta proletarskih brigad, po vzoru Ljubljane in Gradca, za izboljšanje potovalnih časov in konkurenčnosti javnega prevoza v primerjavi z zasebnimi avtomobili.
- Centralizirana avtobusna postaja: Vzpostavitev centralne avtobusne postaje v bližini glavnega trga za postavitev postaj in zmanjšanje odvečnih tramvajev, kar bi znižalo operativne stroške in izboljšalo uporabniško izkušnjo.
- Celovito načrtovanje: Izvedba temeljite študije, ki vključuje prebivalce, strokovnjake in uporabnike prometa za prenovo mreže javnega prevoza, ki daje prednost dostopnosti, pogostosti in okoljski trajnosti pred kratkoročnimi prihranki.
Govorci so opozorili, da bodo, če občina v razumnem času ne ukrepa, stopnjevali svoja prizadevanja z medijskimi kampanjami in javnimi protesti, da bi opozorili na krivice, s katerimi se soočajo prebivalci Tezna in drugi prizadeti zaradi sprememb. “Ne prosimo za storitve; zahtevamo sistem javnega prevoza, ki služi vsem prebivalcem, ne le izbranim,” je zaključil Jagodič.
Poziv k spremembam
Novinarska konferenca je izpostavila širši problem: pristop Mestne občine Maribor k javnemu prevozu se zdi usmerjen v zmanjševanje stroškov namesto v izboljšanje kakovosti storitev ali doseganje podnebnih ciljev. Trditve občine o podpori “zelenemu prehodu” spodkopavajo zmanjšanje pogostosti voženj, neusklajen vozni red in pomanjkanje osredotočenosti na ranljive skupine. Z več kot 60.000 Slovenci, ki živijo v prometni revščini, mora mariborski sistem javnega prevoza brez možnosti za cenovno dostopen ali dosegljiv prevoz do osnovnih storitev dati prednost pravičnosti in trajnosti.
Medtem ko skupnost Tezna in drugi aktivisti nadaljujejo boj za izboljšan in funkcionalen sistem javnega prevoza, je pritisk na Mestno občino Maribor, da prisluhne svojim občanom in izvede pomembne spremembe. 2500 zbranih podpisov je dokaz odločenosti skupnosti, njihovo sporočilo pa je jasno: javni prevoz mora služiti ljudem, ne le finančnemu izidu.
A. H.