Marsikdo se vpraša, kako je mogoče, da Slovenija kot država članica EU in Nata ne izkaže solidarnosti z Veliko Britanijo in ne izžene ruskih diplomatov, kot so to storile mnoge države po svetu in v Evropski uniji. Ne samo, da Slovenija s svojim obnašanjem ne kaže simbola solidarnosti, to bo državi prineslo tako gospodarske kot tudi politične posledice. Očitno pa se zunanji minister Karel Erjavec, ki je po mnenju poznavalcev povsem zavozil slovensko zunanjo politiko, na to požvižga, saj v Sloveniji obstajajo posebni izbranci, ki jim naša proruska politika močno ustreza. Med njimi je zagotovo dober prijatelj Milana Kučana Janez Škrabec, ki ima zelo dobre poslovne in politične zveze z Rusijo, hkrati pa ima velik vpliv na zunanjo politiko ministra Erjavca.
Janez Škrabec je znan kot menedžer srednje generacije, neke vrste filantrop in mecen kulture, znanosti in športa ter ustanovni član Foruma 21. Potem ko je bil lani razglašen za menedžerja leta 2017, je kot prvi mož inženiring podjetja Rika dejal, da v svojem podjetju ne postavlja kvantitativnih ciljev, na eni izmed novinarski konferenc v Portorožu pa je dejal, da če se ljudje trudijo, tudi rezultati ne morejo izostati. Škrabec, ki velja za pristaša drobnih korakov, poudarja, da sta najpomembnejša izobraževanje podjetnikov in medpodjetniško sodelovanje, predvsem na področju internacionalizacije. ”Podjetja morajo biti odprta,” še svetuje.
Riko z Rusijo sodeluje že od začetka 90. let
Podjetje Riko ni novinec na ruskem trgu, saj njuno partnerstvo traja že od začetka devetdesetih let. Na spletni strani podjetja je mogoče prebrati, da so trdno zasidrani na trgih Ruske federacije, Belorusije, Ukrajine, Makedonije in Evropske unije, poleg tega pa imajo v Moskvi tudi svoje predstavništvo.
Riko je med drugimi posli za družbo TVSZi, ki se sicer ukvarja z gradnjo tovornih vagonov, izpeljal projekt razvoja linije za mehansko obdelavo vagonskih blazin v vrednosti 5,8 milijona evrov, navajajo Finance. V Riku izpostavljajo, da so bile razmere pri poslovanju v Rusiji včasih povsem drugačne, saj je bila tedaj kupna moč podjetij šibka, prav tako pa je izpeljava posla predstavljala izziv, glede na to, da rubelj takrat ni bil prosto konvertibilna valuta. Kot poznavalci ruskega trga celo svetujejo podjetjem, naj se pridružijo tistim družbam, ki so na trgu aktivne že dlje časa, pri čemer navajajo, da zaradi konkurence, ki je prisotna v Moskvi in Sankt Peterburgu, predlagajo usmerjanje v evropski del Rusije in na območje Urala, ki sicer velja za bogato surovinsko območje.
Velja za zelo uspešnega pri pridobivanju državnih subvencij in nepovratnih sredstev
Tisti, ki Kučanovega prijatelja bolje poznajo, trdijo, da si ta pozorno prizadeva za poliranje svojega ugleda v javnosti. Denar naj bi zaslužil v tujih spornih državah, doma pa deloval kot glavni filantrop in mecen umetnosti, kulture, znanosti in športa. Škrabec naj bi po podatkih Siola od 1. januarja 2013 do lani z državo opravil kar za 261 milijonov evrov poslov in je zelo uspešen pri pridobivanju državnih subvencij in nepovratnih sredstev. Njegova družba Riko Invest d.o.o. je 19. decembra 2015 od ministrstva za kulturo prejela 30.455,51 evra pod postavko ”Spomeniki”. Družba Riko Hiše d.o.o. pa je v letih od 2009 do 2012 (do konca leta) prejela kar za 375.865,50 evra subvencij Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije, dodatno leta 2009 pa še od Javnega sklada za podjetništvo kar 164.000 evrov. V obdobju 2013-2015 jim je Javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma podarila še 194.846,22 evra.
Spomniti moramo na temno stran Škrabca, o kateri je v preteklosti poročal Reporter in se pri tem fokusiral na kriminalno ozadje Škrabčevega poslovanja z avtomobili. Miodrag Pavković, ki je bil v časih Transtrada Škrabčev partner, je namreč potrdil, da naj bi njegovo podjetje kovalo velikanske dobičke na podlagi uvoza v Ukrajino, nato pa naj bi v pristaniščih Odesa in Iljičevsk zamenjali dokumente, avtomobile pa poslali nazaj v Rusijo. Škrabec naj bi v času propadlega partnerstva s Pavkovićem, potem ko je bil ta izigran, prevzel za 40 milijonov dolarjev neplačanih terjatev, ki so jih na ruskem trgu imela nekatera podjetja iz nekdanje Jugoslavije. A temu ni bilo tako. Ruski revizorji so namreč pozneje odkrili, da je šlo za neobstoječe terjatve, ki so dosegale desetkrat višjo vrednost – 400 milijonov dolarjev.
Kot lahko vidimo, je določenim klikam v izjemnem interesu, da Slovenija še naprej ohranja tople odnose z Rusijo, čeprav ta za Slovenijo ne predstavlja najpomembnejšega trgovskega partnerja, kot nas želijo prepričati na RTV SLO in v vladi. V primeru, da ne bo prišlo do zasuka v zunanji politiki, ki je izrazito proruska, bomo še naprej izgubljali ugled, kar pa bo imelo posledice in vprašamo se lahko, kdo jih bo plačal? Glede na pretekle izkušnje je težko pričakovati, da bosta odgovarjala Erjavec in Židan, ki, kot lahko vidimo, briljirata v prelaganju krivde.
N. Ž.