Vnukinja komunističnega cenzorja Boža Kovača se zopet razburja. Po tem, ko se je predsednica države v svoji kaviarsocialistični maniri potožila nad plačo, Nika Kovač ni smela izgubiti priložnosti, da se oglasi in na ogled postavi svojo mogočno krepost. Ni pa izdala, da svoje socialistične senzibilnosti kaže iz Paname.
“KDO NAJ BO NEZADOVOLJEN S SVOJO PLAČO?” pišejo v “Raziskovalnem inštitutu 8. marec na socialnem omrežju X. “Danes lahko beremo, da je predsednica republike nezadovoljna s svojo plačo, ki znaša prek 5600 evrov bruto. Podobno zgodbo smo lahko pred kratkim slišali od poslanke Gibanja Svoboda Lene Grgurevič, ki je povedala, da ji na koncu meseca ostane “zgolj” 1500 evrov,” začno kazati svoje egalitaristične mišice v “inštitutu”.
Pravijo, da so takšna stališča predstavnikov politične oblasti neokusna in prihajajo v času, ko humanitarne organizacije opozarjajo, da se število ljudi v socialnih stiskah povečuje, izjave predsednice pa naj bi bile za te ljudi žalitev
“Ob dejstvu, da njena plača za skoraj petkratnik presega minimalno plačo, bi se morala predsednica ukvarjati predvsem s tem, zakaj minimalna plača v Sloveniji še vedno premnogim ne omogoča preživetja,” še povedo nevladniki.
Nika iz Paname o slovenskih revežih
Pustimo ob strani, da Nika očitno ne razume pristojnosti predsednika države, katerega naloga vsekakor ni to, da bi se ukvarjal s tem, zakaj minimalna plača nekomu ne omogoča preživetja. Še več, ravno ukvarjanje politike z umetnim porastom minimalnih plač je eden glavnih garantov za inflacijsko revščino in nižanje standarda srednjega sloja, a tega v egalitarističnem svetu Nike Kovač seveda ne želijo slišati.
Bolj zanimivo je to, kar je izpostavil Tomaž Štih, na omrežju X bolj poznan kot Libertarec.
“8.marec so pa domnevni komentarji predsednice republike o plačah funkcionarjev tako razburili, da so jezen odziv v katerem opozarjajo na naraščajočo revščino, razslojenost in nizke minimalne plače poslali direktno iz Paname.”
Odtujenost sodobne socialistične mladine torej ne pozna nobene meje. Medtem ko oni potujejo po svetu in obiskujejo eksotične kraje, doma pridigajo o egalitarizmu in po tiho demonizirajo ljudi, ki zaslužijo X-kratnik minimalne plače, češ da je to nemoralno. Ta pojav ni nov. Spomnimo se, kako je Tea Jarc “fajtala” pravični boj delovnega ljudstva med objavljanjem slik iz sončnih destinacij. Privilegirana socialistična mladina je izvrsten simbol celotne levičarske elite, ki je tako odtujena od povprečnega prebivalca Slovenije, da je resnično prepričana, da dela nekaj dobrega za narod. A podobno je razmišljala tudi Elena Ceausescu.
M. I.