Vlada Roberta Goloba se je namenila spremeniti ustavo. Če bodo predlagane spremembe sprejete, se bodo pristojnosti za imenovanje sodnikov, po predlogu Sodnega sveta, prenesle iz državnega zbora na predsednika republike. Ne samo to, obetajo se tudi spremembe sestave Sodnega sveta. Odslej naj bi bilo teh 11 namesto 15, 8 od teh (torej večino) pa bi imenoval Sodni svet sam, torej sodniki. Tako dr. Ernest Petrič kot dr. Mitja Deisinger predlogu ustavnih sprememb nasprotujeta.
Svoje misli sta podala v oddaji Radia Ognjišča “Spoznanje več, predsodek manj”. V oddaji je Petrič spregovoril o več temah, a predmet našega zanimanja so ustavne spremembe, ki jih pripravlja aktualna oblast. Gost oddaje je prepričan, da predlog sprememb ne prispeva k depolitiziaciji, niti k politizaciji, uvaja pa t. i. cehovski pristop in to v času, ko slovensko sodstvo ne uživa pretiranega ugleda.
“Sprememba števila članov Sodnega sveta nič ne prispevka ne k politizaciji in ne k depolitizaciji. To, da bo namesto državnega zbora, kjer so izvoljeni predstavniki, ki jih ljudje izvolijo in jim s tem izrazijo zaupanje, to je bistvo demokracije. Da ne bodo poslanci več imenovali tistega, ki ga bo Sodni svet predlagal ampak predsednik oziroma predsednica države tudi to ni nič bistvenega. Tudi predsednik ali predsednica države je politično angažiran in razmišljujoč človek. In nič narobe ni, če jih imenuje predsednik ali pa državni zbor. Bistveno je, kdo predlaga kandidate za sodnike,” uvodoma spregovori dr. Petrič.
Uvajanje cehovskega pristopa
Petrič v oddaji nadalje pojasnjuje, da predlog ustavnih sprememb pravzaprav uvaja cehovski pristop, v katerem bo imel sodniški ceh glavno izbiro pri tem, kdo bodo sodniki.
“Iz tega tako na splošno rečeno izhaja, da bodo sodniki sami imeli glavno izbiro pri tem, kdo bodo sodniki. Če to ni cehovski pristop, potem ne vem, kaj je cehovski pristop. Sodnike, ki naj bi neodvisno odločali, sodili, uživali neko spoštovanje, kar je pri nas velik problem, kajti ni slabšega za neko državo, če sodstvo ne uživa ugleda in pri nas, naj mi gospodje in gospe sodniki, veliko jih je, ki sijajno delajo, ne zamerijo, da rečem, pri nas sodstvo ne uživa takega ugleda, kot bi ga moralo. Zakaj? Verjetno zaradi njihovih sodb in njihovega dela. In zdaj, mi bomo šli naprej po isti poti. Menda bomo depolitizirali, ampak cehovske narave sodnega sveta, katerega delo sem spremljal tudi kot ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, to da bodo sodniki še vedno imeli glavno besedo pri izbiri ostalih, drugih, novih sodnikov ne vem, če je to dobro,” pove nekdanji diplomat, ustavni sodnik in profesor.
Ponovna zloraba nujnega postopka
Spomnimo, vlada se je odločila sprejeti ustavne spremembe po nujnem postopku. Gre za parlamentarni postopek sprejemanja zakonov, ki je rezerviran za tri primere. Vojno stanje, naravno katastrofo in hudo grožnjo za demokracijo. Sprejemanje kritičnih zakonov po nujnem postopku pa je očitno postal modus operandi vlade Roberta Goloba, pri čemer ji asistira tudi opozicijska NSi. Tako so se lotili sprejemanja novele zakona o RTV, dodatka plači pravosodnim delavcem, novele zakona o dolgotrajni oskrbi, itd.
Petrič nato nadaljuje, da se s temi spremembami ne bo nič “depolitiziralo”. “Problem pri sodnikih je njihova neodvisnost. To je, po mojem, naš glavni problem. Pri nas se, tako kot se je reklo prej, ko sem še študiral pravo, pravo je sredstvo v rokah vladajočega razreda, zato da zagotavlja njegovo oblast. Ta miselnost je še marsikje prisotna,” razloži Petrič. Dvomi sicer, da pravosodni delavci prejemajo neposredne klice od nosilcev oblast, tudi sam jih ni prejel, ko je bil še sam ustavni sodnik, kar pa še ne pomeni, da sodniki niso odvisni od zunanjih vplivov. Meni, da v njegovem času ni bilo zunanje neodvisnosti in dvomi, da je te prav veliko tudi sedaj.
“Nekatere situacije, kot tisto sojenje Kanglerju v Mariboru res mogoče vzbudijo kakšna vprašanja, kakšne pomisleke,” spomni gost oddaje.
Petrič nato spregovori tudi o praksi imenovanja sodnikov, ki so že vnaprej izpričani podporniki oz. borci za pravice določenih družbenih skupin. “Naj ob tej priliki rečem še tole. Vedno, ko se volijo naši ustavni sodniki, me najbolj vznemiri, da se izvoli nekoga, kjer je vnaprej jasno, da je borec za neko stvar. Za pravico teh ali oni, za pravice živali… Ta na tako sodišče ne sodi,” pove nekdanji ustavni sodnik.
Portal Radia Ognjišče pa podaja tudi mnenje nekdanjega ustavnega sodnika in predsednika vrhovnega sodišča dr. Mitje Deisingerja. Ta je prepričan, da bi morala pristojnost imenovanja sodnikov ostati v državnem zboru. Za njihovo izvolitev pa bi priporočal dvotretjinsko večino, prav zaradi razloga, da bi sodnik moral prejeti tudi glasove iz opozicije. Tako je povedal: “Najbolj pomembne so volitve v državnem zboru in tukaj bi predlagal, da je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Zakaj? Zato, da ena stranka, ali pa ene stranke, ki imajo večino v državnem zboru in obvladujejo vlado in državni zbor ne morejo same odločati. Dvotretjinska večina v državnem zboru bi pri izvolitvi sodnikov povzročila, da voli ena celota tako iz večine kot iz opozicije.”
Ž. K.