Odkar je Slovenija pod “Golobovo svobodo”, se zdi, da dosedanja zakonodaja in ustava izgubljata svojo vlogo. Golobova vlada se vede, kot da zakon zanje ne velja oziroma kot bi bila nad samim zakonom, enako moč in veljavo pa daje tudi nevladnikom, ki jim daje tudi milijone davkoplačevalskega denarja. Ti ga zdaj želijo še več – Nika Kovač od vlade med drugim zahteva (oziroma ji “priporoča”), sistemsko cenzuro in sistemsko financiranje za integracijske centre, kot so medgeneracijski centri in centri za migrante.
Državni proračun je v več kot 220-milijonskem primanjkljaju, Golobova vlada bi državljane in državljanke dodatno obdavčila, cene so vedno višje, po drugi strani pa se razsipno obdaruje nevladnike, ki so našli način, da vzamejo še več. Čeprav imamo v zakonodaji jasen 297. člen KZ o sovražnem govoru, je Nika Kovač našla nov način, da svojo gonjo proti drugače mislečim opraviči in hkrati tako še dodatno izčrpa žepe davkoplačevalcev. Človek se vpraša, čemu služi vlada, ko pa se zdi, da nevladniki postavljajo pogoje in pravila.
Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je pripravil osnutek priporočil za vlado in druge organe. V njem je 32 priporočil, v katerih od vlade zahtevajo sistemsko cenzuro oziroma navodilo, naj vlada preprečuje financiranje sovražnega govora z javnimi sredstvi. Zakon o medijih in zakon o RTV pa naj se posodobita tako, da vključujeta sankcije za sovražni govor, so dodali. Po mnenju strateškega sveta bi zakonodaja od medijskih hiš morala zahtevati takojšen odziv ob pojavu sovražnih komentarjev. Te bi morale nemudoma odstraniti, odgovorne pa bi bile tudi za svoje profile na družbenih omrežjih, kar pomeni, da bi dobesedno odvzeli pravico do svobode govora in svobode tiska – kar je direktno in neposredno kršenje naše temeljne pravice: pravice do svobode govora in izražanja svojega mnenja.
Posebno pozornost v osnutku priporočil namenjajo javnim in nevladnim mladinskim centrom, ki s “svojimi aktivnostmi trajno zagotavljajo aktivno ozaveščanje in preprečevanje sovražnega govora”, za programe preprečevanja o sovražnem govoru pa naj vlada zagotovi dodatna sredstva. Novo “idejo” o financiranju njihovih muh s strani državnih podjetij lahko vidimo v priporočilu številka 11, ki pravi, da bi morala državna podjetja financirati kampanje proti sovražnemu govoru, kar zna biti za izbrane producente kampanj res dober posel. Od vlade zahtevajo financiranje tudi v priporočilu 20, in sicer za “integracijske centre, kot so medgeneracijski centri in centri za migrante”.
Popoln prevzem medijev in umik vsakega, ki se z njimi ne strinja
Iz njihovih t. i. priporočil je razvidno dvoje – da dobesedno prepovejo vsak glas drugače mislečih oziroma glas tistih, ki ne delujejo skladno z njihovo agendo, in nov način, da zaslužijo – posredno ali neposredno z davkoplačevalskim denarjem. Spomnimo, da je Nika Kovač, ki jo je premier Robert Golob postavil na pozicijo vodje strateškega sveta za preganjanje “sovražnega govora”, ena tistih, ki so ga aktivno spodbujali v času Janševe vlade. Takrat je ni motilo vzklikanje “smrt janšizmu” in ostale grožnje, ki so pretile takratnemu premierju Janezu Janši. Takrat se nevladniki niso oglasili. Nasprotno, celo podpirali so “sovražni govor”, proti kateremu se danes “borijo”. Poudariti je treba, da je za Inštitut 8. marec zelo moteče, da se na javni televiziji daje prostor tem, ki so za slovensko levico nezaželeni – ljubljanskemu svétniku Alešu Primcu, pobudniku upokojenskih protestov Pavlu Ruparju in seveda predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši. In to kljub temu, da so delovanje televizije prisiljena plačevati vsa slovenska gospodinjstva. Od Goloba sedaj Kovačeva brez dlake na jeziku pričakuje, naj uredi, da ne bo več prostora za pluralizem, in njena priporočila so korak v to smer.
Inštitut, ki je nekdanjega predsednika vlade po vzoru tedanjih KUL-ovcev obtoževal napadov na medijsko svobodo in novinarje, sedaj javnemu mediju odreka svobodo novinarskega dela. Pred kratkim so namreč zapisali da “enourni nekritični intervjuji z Janšo, nereflektirani intervjuji z Ruparjem, Primcem in Možino tlakujejo pot ponovnemu avtoritarizmu, ki ga v naši družbi nočemo”. Iz zapisa je mogoče razbrati, da si tako imenovani borci proti “sovražnem govoru” nadvse želijo zagotoviti popoln prevzem javnega servisa, s tem pa novinarjem odvzeti avtonomijo, koga bodo kot gosta lahko sploh povabili v studio, in kar je najhuje, RTV zdaj dobiva novo, njim naklonjeno vodstvo, s tem pa nevladniki novo orodje za širjenje svojih uničujočih ideologij, ki zadovoljujejo njihovo agendo – enoumje in črpanje denarja.
Ana Horvat