Na nedeljskih volitvah je prevladovala volilna podpora desnim strankam. Prebujenci so izgubili več deset mandatov, največ liberalci in zeleni. Obstaja možnost prihodnje čisto desne koalicije, če bodo desne stranke zmogle toliko politične volje in modrosti, da bodo presegle ideološke razlike.
Nedeljske volitve v Evropski parlament (EP) so potrdile, kar se je kuhalo že nekaj časa in so politični analitiki napovedovali že mesece. Evropsko volilno telo se je namreč obrnilo desno. Veliki “verodostojni in visoko profesionalni mediji” po naši celini so sicer tako rekoč do zadnjega trenutka tiščali glavo v pesek, naročali ankete, ki so kazale precej olepšano sliko političnih razmer in objavljale traktate, v katerih so “prominentni intelektualci”, vsi po vrsti plačani govorci političnih institutov, ki jih financirajo globalisti, svarili pred političnim obratom v desno. Takšen obrat naj bi pomenil konec demokracije in tako naprej − običajni repertoar levih liberalnih floskul, kadar stvari ne tečejo po njihovih željah.
Za obrat v desno so krivi sami, inštituti, za katere delajo, progresivni mediji, v katerih objavljajo, in njihovi globalistični gospodarji. Progresivna oziroma prebujenska agenda, ki jo leta vsiljujejo Evropi, je končno pripeljala do točke, ko je evropskemu elektoratu prekipelo. Za to je, kot rečeno, kriva nečedna trojica progresivne politike − migracije, zeleni fanatizem in nore mavrične perverzije. Ta trojica uničuje našo celino, evropsko civilizacijo, narode in družbeno kohezijo, tradicije in kulturo, gospodarstvo in blaginjo, varnost naših ljudi in premoženja ter razvoj in prihodnost naše civilizacije.
Politični obrat v desno zatorej ni nobeno presenečenje. Mnogi so sicer presenečeni, da stranke, ki zagovarjajo škodljivo prebujensko politiko, niso izbrisane. V obzir je kljub temu treba vzeti, da so mnoge stranke, ki zagovarjajo progresivno globalistično agendo, že uveljavljene stranke, ki so na prizorišču že desetletja. V tem času so si zgradile ogromen strankarski aparat od državne do lokalne ravni. Člani teh strank za nameček zasedajo različne položaje, in sicer od lokalnih športnih klubov in osnovnih šol do nacionalnih medijev in univerz. Za te ljudi so njihovi položaji eksistenčnega pomena, zato bodo lojalni stranki, in sicer ne glede na vse, tudi ne glede na škodo, ki jo povzroča politika njihove stranke. Zaradi tega je nujno, da desne stranke razženejo te strukture in pošljejo škodljive “prebujence” tja, kamor spadajo – na smetišče zgodovine.
Francosko-nemški vlak krenil na desni tir
Prvi šok nedeljskega večera so bil izidi v obeh največjih članicah EU, tj. na francosko-nemškem vlaku. Nemčija je še vedno motor Evrope, čeprav je zaradi zdajšnje leve liberalne “semaforske koalicije” sicer hudo škripajoč motor, a je še vedno motor. Progresivna politika, ko jo vodi socialistično-zeleno-liberalna koalicija z asistenco skrajne levice, je povzročila najhujšo gospodarsko stagnacijo Nemčije v zadnjih nekaj desetletjih. Migranti spreminjajo državo v kaos, kadar ne zganjajo kriminala ali uličnega nasilja, zahtevajo kar prevzem države in uvedbo šeriata. Ni čudno, da je Nemcem prekipelo in se vse pogosteje sliši slogan: “Nemčijo Nemcem, tujci ven.” Izidi evropskih volitev so za vladno koalicijo porazni. Opozicijska CDU-CSU je osvojila 29 sedežev, kar je nekoliko manj sedežev, kot jih šteje celotna vladna koalicija skupaj. Na drugem mestu je desna Alternativa za Nemčijo (AFD), ki je osvojila petnajst sedežev. Največja vladna stranka – socialisti − je šele na tretjem mestu, zeleni so izgubili skoraj polovico svojih evropskih poslancev, liberalci pa so globoko v “kleti”, kjer se je znašla tudi Levica. Nemška zakonodaja za evropske volitve omogoča vstop v EP tudi mnogim manjšim strankam; tako so svoje poslance dobili tudi “konservativni ekologi” in krščanska Familie, ki podpira tradicionalno družino, prav tako tudi liste tako imenovanih svobodnih volivcev, ki se osredinjajo na lokalne probleme, pa tudi stranka za varstvo živali in satirična stranka Partei.
Posebna zanimivost nedeljskih volitev je podpora mladih od 16 do 24 let. Kar 28 odstotkov mladih podpira prej omenjene minorne stranke, po sedemnajst odstotkov pa desni CDU in AFD. Vse vladne stranke so med nemško mladino skupaj dosegle samo 15-odstotno podporo.
Zaradi poloma na evropskih volitvah v Nemčiji naraščajo pozivi kanclerju Scholzu, naj razpiše predčasne volitve, saj očitno vlada ne uživa več podpre volivcev. Do pisanja tega prispevka, to je v ponedeljek popoldne, se nemški kancler za razpis predčasnih volitev še ni odločil.
Uspeh desnice iztiril Macrona
Tudi druga polovica jedrnega vlaka je zavila močno v desno. Francoski volivci so podelili trideset evropskih mandatov nacionalnemu zboru Marine Le Pen, pet mandatov so dobili suverenisti, katerih nosilna kandidatka liste je bila Marion Le Pen, nečakinja voditeljice nacionalnega zbora. Še sedem mandatov je dobila republikanska stranka, kar pomeni, da so desne stranke dobile večino francoskih mandatov. Liberalna lista predsednika Macrona je dobila samo 15 mandatov, 13 so jih dobil socialisti, zeleni pa so po volilnem pokolu pristali na 5 mandatih. Medtem ko je v volilnem štabu Le Penove “grmela” Marseljeza, so med razglasitvijo rezultatov v Marconovem štabu prevladovali obupani kriki: “Non!”
Bledi Macron je že ponoči razpustil parlamenta in napovedal predčasne parlamentarne volitve, saj je to edina častna stvar, ki mu je po polomu še ostala. Glede na to, da njegova liberalna koalicija že zdaj nima večine v parlamentu, njegovo potezo večinoma označujejo kot politični samomor. Pojavile so se sicer špekulacije, da skuša Macron tvegati, in sicer igrati na struno “zadnje obrambe pred skrajno desnic” ter pozvati vse “napredne sile”, naj se zberejo okoli njega.
Predsednik belgijske vlade Alexander de Croo je že napovedal odstop. Njegova stranka je doživela polom tako na evropskih kot parlamentarnih volitvah, ki so v nedeljo potekale sočasno. V frankofonskem delu Belgije je zmagala levica, v flamskem pa nacionalisti in premierjeva liberalno-zelena koalicija nima nobene možnosti za sestavo nove vlade. De Croojeva stranka je na evropskih volitvah pristala šele na devetem mestu z enim samim mandatom!
Uspeh desnice v Španiji, Italiji …
Tudi v Španiji so se začeli pozivi premierju Sanchezu, naj odstopi in razpiše nove volitve. Potem ko je lani Sanchezu v razdrobljenem parlamentu uspelo skleniti levo koalicijo s podporo separatističnih katalonskih strank, so na evropskih volitvah večino dobile desne stranke. Največ so izgubili prav Katalonci − tako “zmerni” levičarji kot tudi separatisti. Glede na Sanchezov značaj − oklepanje oblasti za vsako ceno − seveda ni prav verjetno, da se bo prostovoljno poslovil od oblasti, opozicija pa bo najverjetneje še okrepila pozive k odstopu vlade.
V sosednjih državah je tako kot pri nas zmagala desnica. Vladajoča desna koalicija Giorgie Meloni v Italiji je osvojila 41 od 76 italijanskih sedežev v EP. To razmerje približno odraža izide zadnjih parlamentarnih volitev, kar pomeni, da ima koalicija Giorgie Meloni v tem trenutku očitno konstantno podpro. V Avstriji so zmagali svobodnjaki z ljudsko stranko na drugem mestu in s socialisti na tretjem. Poslance so dobili še zeleni in liberalci. Desnica ima v Avstriji rahlo prednost pred drugimi. Tudi na Hrvaškem je zmagala HDZ s 6 sedeži, koalicijska suverenistična stranka Domovinsko gibanje pa je dobila 1 mandat. Desna hrvaška vlada ima torej 7 poslancev v EP, leva opozicija pa 5.
Fidesz ena in Fidesz dva?
Zanimiv je bil razplet na Madžarskem. V zadnjih nekaj mesecih se je pojavila opozicijska stranka Tisza, katere vodstvo sestavljajo odpadniki iz stranke Fidesz, ki Orbána obtožujejo politične korupcije. Na evropskih volitvah je stranka Fidesz sicer izgubila 3 mandate, vendar kljub temu ostala še vedno največja stranka v državi, medtem ko je Tisza osvojila 7 sedežev in je vsrkala skoraj vse opozicijske glasove ter zbrisala levo, zeleno, liberalno in satirično opozicijo. Levo-zelena opozicijska zveza je osvojila vsega 2 mandata, en mandat pa je pripadel stranki Naš dom, ki je še kakšna dva koraka “bolj desno” kot Orbánov Fidesz. Leva opozicija na Madžarskem torej praktično ne obstaja in nekateri celo sumijo, da gre za dogovorjeno igro med Fidezsom in Tiszo. Začela je krožiti šala, da na Madžarskem zdaj obstajata samo Fidesz z Orbánom in Fidesz brez njega.
Zanimivo je tudi dogajanje na Poljskem. Globalisti so slavili tesno zmago svojega miljenčka Donada Tuska in njegove stranke. Podpora desni stranki “zakona in pravičnosti” je bila v nedeljo celo nekoliko višja kot na zadnjih državnih volitvah. Tusk je svoj “vzpon” dosegel na račun svojih koalicijskih partnerjev. Njegova koalicijska partnerka , tj. stranka tretje smeri, je izgubila polovico volivcev, levica pa četrtino na račun Tuskove državljanske platforme, kar povzroča razdor v že tako ne preveč trdni koalicijski vladi. Omeniti je treba tudi to, da se je močno okrepila trda desna konfederacija, in sicer s pomočjo glasov oseb, ki so mlajše od trideset let.
Bodo desne stranke zmogle dovolj politične volje?
Če pogledamo izide na ravni celotne Evropske unije, so desne politične skupine pridobile nekaj mest v EP – nacionalna konservativna skupina 13 sedežev, ljudska stranka 11, identitarci pa 3. Najbolj je narasla skupina “neopredeljenih”, ki je pridobila 28 novih članov, večino te skupine pa sestavljajo desne stranke, in sicer nemški AfD, Fidesz, romunski AUR … Najhujše izgube so utrpeli liberalci z 20 izgubljenimi mandati in zeleni z 18. Socialisti so izgubili 3 sedeže, edina na levi, ki je pridobila, pa je levičarska skupina, ki je dodala 2 mandata.
Če koalicijo sklenejo vse tri desne politične skupine v EP in pritegnejo okoli 50 poslancev desnih strank iz skupine “neopredeljenih”, bi imeli okoli 400 glasov, kar pomeni udobno večino.
Upoštevati je treba, da so tudi med desnimi strankami v parlamentu velike ideološke razlike. Ključno vprašanje je torej, ali bodo desne stranke v EP zmogle toliko politične volje in modrosti, da bodo presegle te razlike in stopile skupaj v dobro naše celine in njene prihodnosti.
Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović