Pred dnevom državnosti v osrednjih medijih kot kaže ne gre brez angažmaja sil, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila “intimna opcija”. V tokratnem Delu se je namreč znašla proruska kolumna Franca Jurija, nekdanjega poslanca, ki v kritičnem času slovenskega osamosvajanja ni skrival, da je proti osamosvojitvi.
“Koga v današnji praznični izdaji (pa to ni) angažira Delo? Franca Jurija s (perfidno prorusko) kolumno. To je škandal, protislovenski izpad, ker je Juri dan pred razglasitvijo objavil v Dnevniku pamflet proti samostojnosti SLO: ‘Mene ne bo!'” je na družbenem omrežju X kritično opomnil nekdanji poslanec SDS Jožef Jerovšek in dodal, da je za to diverzijo, ki simbolno in asociacijsko napada samostojnost Slovenije, potrebno Delovo opravičilo.
V času osamosvajanja je raje opazoval morje
Franco Juri je bil v času osamosvajanja države poslanec liberalno-demokratske stranke (LDS). Namesto da bi se udeležil slavnostnega zasedanja državnega zbora, se je raje odločil za obisk morskih krajev. V svojem osebnem manifestu, ki je izšel pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije, je Juri izpovedal svojo globoko ljubezen do Jugoslavije.
Naj opomnimo, da je nasprotoval zlasti postavljanju meja v njegovi Istri, katere multikulturni interes je pri njem očitno prevladal nad zgodovinskim interesom Slovenije. Celo osnovnošolcem je jasno, da smo prav ta interes jasno izrazili s plebiscitom, in sicer 23. decembra 1990, ki je Demosovi vladi dal mandat za izpeljavo osamosvojitve. “Sedaj se nam končno pokaže pravi obraz oblastniškega razumevanja plebiscitne volje,” je napovedal Juri, pri čemer je ciljal na vzpostavitev državnih meja s Hrvaško, ki se je v tem času prav tako osamosvajala. “V vsakem primeru sem prepričan, da vodi taka osamosvojitev daleč od civilizacije in kulture razvite in združujoče se Evrope,” je med drugim zapisal v znak nasprotovanja.
“Hvala, gospodje oblastniki za tako zgodovino! Osebno je nisem potreboval,” je Juri zapisal v odprtem pismu slovenski oblasti in civilni družbi ter dodal, da je ob taki nemoči najmanj, kar lahko stori, da upošteva svojo etiko in vest. “Če je nujno tudi na račun politične kariere,” je zapisal in dodal, da bo raje, kot da se udeleži proslave neodvisnosti, gledal v morje, širino. Skrb za nadaljevanje njegove kariere je bila kljub nasprotovanju osamosvojitvi povsem odveč. Za svojo držo je bil celo nagrajen z veleposlaniškim mestom v Španiji in na Kubi, prav tako pa je zasedel tudi mesto poslanca državnem zboru, in sicer znotraj stranke Zares.
Tudi svetovalec Kučana je bil na istem bregu
Daleč od tega, da je bil Juri edini, ki je nasprotoval osamosvajanju. Med slednjimi je bil tudi kolumnist časnika Dnevnik, ki je pisal pod psevdonimom Veno Karbone. Pisanje slednjega, za katerega se je pozneje izkazalo, da gre za Nevena Boraka, tedanjega svetovalca predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, je bilo usmerjeno proti slovenski osamosvojitvi in gospodarsko protislovensko naravnano. Naj spomnimo, da je slednji le šest dni pred osamosvojitvijo zapisal: “Nekomunizem? Ne hvala.” V komentarju z naslovom Katastrofa je za Demosove voditelje, ki so bili v pripravah na osamosvojitev, dejal, da “bo samo še vprašanje časa, kdaj nam bo Washington Post sporočil, da smo kljub vsem tako imenovanim dosežkom v bistvu samo ena od balkanskih mutacij”.
Iz dokumentov vojaške obveščevalne službe je razvidno, da je bil Neven Borak sin “jugomajorja” Obrada Boraka in je svetoval Kučanu. Kot je ugotovila vojaška obveščevalna služba, je bil Obrad večkrat na dan v stiku s sinom, zaradi česar je očetu na račun svoje zaposlitve predstavljal mogoč vir podatkov o namerah vlade in predsedstva. Prek vira je uspelo obveščevalni službi ugotoviti, da je bil Obrad v rednih stikih z izvajalci načrta vojaške operacije na področju Slovenije in Hrvaške ter jih obveščal o situaciji pri nas. V Slovenijo naj bi družina sicer prišla okoli leta 1970. Obveščevalna služba je prav tako ugotovila, da je bil Obrad znan kot srbski skrajnež, ki “v okviru družine ne dopušča drugačnega jezika kot srbskega in govori striktno srbsko tudi s svojim vnučkom”. Obrad Borak je bil v času slovenskega osamosvajanja pogosto odsoten. V dokumentu je bilo zapisano: “Ko pa pride domov, izkazuje ogorčenje in razočaranje nad razvojem političnih dogodkov v Sloveniji. V teh ocenah ga podpira tudi njegov sin Neven.”
Borak je v preteklosti kljub svoji protislovenski drži zasedel mesto direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, bil pa je tudi svetovalec nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Stanislav Kovač, nekdanji publicist časnika Finance, je Kranjca in Boraka označil za sprevržen par, “saj je Kranjec jeseni 2009 soglašal z imenovanjem neučinkovitega direktorja ATVP Boraka za svetovalca za bančni nadzor, medtem ko Borak kot vodja ATVP ni nikoli javno razkril neustreznega nadzora centralne banke nad bančnim kreditiranjem prevzemnih poslov”.
A. H.