Na uredništvo so se obrnili zaskrbljeni davkoplačevalci, ki so opazili, da bo milijardno investicijo v zloglasni drugi tir nadziral tudi Črtomir Remec, eden izmed sodelujočih pri zloglasnem pireškem memorandumu. Ta je bil sklenjen v krizi leta 2011 med slovenskimi gradbinci in nekaterimi drugimi deležniki, namenjen pa je bil prečrpavanju davkoplačevalskega denarja v gradbena podjetja. Skupina je sicer računala na nesojeno vlado Zorana Jankovića, pri sestankih pa je sodeloval tudi njegov urbanist!
Milijardna investicija v drugi tir od Divače do Kopra že dalj časa skrbi vse slovenske davkoplačevalce, na nas pa se je obrnil tudi bralec, ki je opozoril na sodelovanje enega izmed nadzornikov v državni družbi 2TDK pri zloglasnem pireškem memorandumu leta 2011. To je Črtomir Remec, ki je poleg nadzornika v 2TDK še direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS), torej javnega sklada, vse od oktobra 2000 pa je tudi predsednik Inženirske zbornice Slovenije. Glede na fotografije Remca, ki jih lahko zasledimo na spletu, lahko hitro ugotovimo, v kakšnih krogih se giblje. Tako ga je bilo mogoče videti v družbi nekdanjega predsednika republike dr. Danila Türka, ki je Slovence razdelil na prvo- in drugorazredne, izhajajoč iz slik pa se dobro razume tudi z zloglasnim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Njegovo prijateljstvo z ljudmi iz krogov Milana Kučana bo jasno razumljivo v nadaljevanju zgodbe. Jasno torej je, da gre za vplivneža, ki ima svoje lovke razširjene na pomembnih področjih.
Pireški memorandum je bil namenjen reševanju gradbincev na račun davkoplačevalcev
Pireški memorandum je rezultat tega, da so se slovenski izvajalci gradbenih del takrat znašli v veliki krizi, zato so imeli namen pozvati novo Jankovićevo vlado, da ta nemudoma sprejme ukrepe za zagon investicijskega ciklusa in začne z odpravo administrativnih ovir, kar pa naj bi detajlneje definirali v eni izmed naslednjih pogodb. Prav tako so se zavzeli, da bi bilo potrebno določiti projekte, kot je tretja razvojna os, pri čemer so poudarili, da to ni strokovna odločitev, pač pa čista politična odločitev. Poskrbeti bi bilo potrebno tudi za podelitev ustreznih bančnih garancij in reorganizacijo ministrstva za okolje, ki naj bi povzročalo največ problemov.
Kar pa je za davkoplačevalce najpomembneje, je bil njihov namen sforsirati rebalans proračuna, kjer bi bilo zagotovljenega več denarja za infrastrukturo, s katerim bi napolnili žepe propadajočih gradbincev. Ta sredstva bi se nato podeljevala prek javnih razpisov, a ti bi bili “pravilno” izvedeni tako, da bi se denar davkoplačevalcev stekal v prave žepe, saj bi morala biti konkurenca manjših podjetij na razpisih omejena. Ožja skupino so sestavljali Danilo Senič iz Nivoja d. d., Martin Plut iz Hidrotehnika d. d., Branko Kidrič, župan Rogaške Slatine, in Metoda di Batiste, s pomočjo katerega naj bi si pomagala tudi nekdanji minister za zdravje Borut Miklavčič in zloglasni Janez Zemljarič.
Sodelujoči so računali, da bo v skladu z memorandumom delovala Jankovićeva vlada
Z namenom sklenitve pireškega sporazuma so se v Veliki Pirešici 30. novembra in 14. decembra 2011 dobili predstavniki srednje velikih in velikih gradbenih podjetij, sestajali so se pa kar v poslovnih prostorih asfaltne baze podjetja CM Celje. Kot je leta 2012 poročal Požareport, je skupina podpisnikov memoranduma računala na Jankovićevo vlado, memorandum pa je na las podoben t. i. “zemonskemu sporazumu”, ki so ga še prej podpisali največji nekdanji tajkuni slovenskega gradbeništva Ivan Zidar, Dušan Černigoj in Hilda Tovšak.
Pri dogovoru sodeloval tudi Jankovićev urbanist Gajšek
Pri sporazumu pa je sodeloval tudi prvi Jankovićev urbanist Miran Gajšek. Kasneje so sicer Finance poročale, da je Gajšek, tudi nesojeni minister v morebitni Jankovićevi vladi, trdil, da s tem memorandumom ni imel nič. “Bil sem vabljen moderator, obravnavali smo memorandum Pirešica 2011 o položaju v gradbeništvu,” je takrat sporočil Gajšek, ni pa želel povedati, ali je bil dokument o memorandumu pristen. Organizator srečanja Kidrič je takrat povedal, da je po pozdravnem govoru vodenje sestanka in sklepe prepustil Gajšku. Sami lahko presodite, ali je Janković vedel za zadevo ali ne, nedvomno pa bi začetek delovanja Jankovićeve vlade takrat pustil katastrofalne posledice v denarnicah davkoplačevalcev. Vzporednice bi lahko vlekli tudi s samim projektom drugega tira, pri čemer se iz projekta že napaja tajkun Stojan Petrič, ustanovni član Kučanovega Foruma 21 in lastnik družbe Kolektor ter režimskega trobila Delo. Pri tem smo slovenski davkoplačevalci lahko upravičeno zaskrbljeni, ali bo pri svojem nadziranju družbe 2TDK in milijardnega projekta drugi tir Divača-Koper Remec zasledoval interese, podobne tistim, ki izhajajo iz spornega pireškega memoranduma. To bi lahko pomenilo, da Remec v svoji vlogi ne bo ščitil sredstev davkoplačevalcev, pač pa bo na vsak način želel zaščititi novo generacijo velikih slovenskih gradbincev pred usodo, kakršno je doletela padle tajkune med zadnjo krizo.
J. Ž.