Mesto Velenje, ki je v nekdanji skupni državi veljalo za socialistični čudež, s ponosom zre v preteklost, saj z obujanjem totalitarnih časov skrbi za promocijo turizma v mestu. Zato se ni mogoče čuditi dejstvu, da mesto predstavlja dom predanim jugonostalgikom, ki se jim neumorno toži po starih časih in poveličevanju le-teh. Mestna občina Velenje se je z namenom poveličevanja kipa maršala Josipa Broza Tita odločila, da široko strokovno javnost povabi k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita.
Na Mestno občino Velenje je prispelo precej idej, ki segajo vse od minimalističnih posegov z ureditvijo dostopne poti do vzpostavitve novega mestnega parka oziroma posegov, ki bi bistveno spremenili nagovor celotnega prostora. Komisija strokovnjakov s področja arhitekture, krajinske arhitekture, zgodovine in turizma je prejela 6 predlogov, ki predstavljajo vizijo potrebne spremembe okolice spomenika.
Najvišja nagrada znaša tisoč evrov bruto
Na podlagi točkovanja – po kriterijih usklajenosti predlagane ureditve s kipom, originalnosti rešitve, stopnje izvedljivosti predlagane rešitve, ocene vrednosti izvedbe, predstavljenih detajlov, splošnega vtisa ter razumevanja modernizma in mesta v parku – je zmagal predlog avtorice Špele Vučina iz Projektnega biroja Velenje, d.d., ki bo prejela nagrado v višini tisoč evrov bruto. Drugo mesto je pripadlo predlogu Arhitekture Žan Silovšek, s.p. (prejme 600 evrov bruto nagrade), tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl (prejmejo 400 evrov bruto nagrade). Po navedbah Mestne občine Velenje je v nadaljevanju predvidena izdelava dokumentacije PZI, v kateri bo izbrani projektant upošteval elemente nagrajenih konceptov in smernice za varstvo kulturne dediščine. Izdelani PZI pa bo nato služil kot osnova za odločitev izvedbe investicije.
Velikanski spomenik diktatorju Josipu Brozu Titu je bil postavljen leta 1977 in je nastal na podlagi dela kiparja Antuna Augustinčića, ki je za izdelavo kipa uporabil kopijo svoje obstoječe “umetnine” iz leta 1947, ki jo je večkratno povečal. V Velenju so se za razliko od drugih krajev odločili, da kip izdelajo v velikanski podobi z namenom, da poudarijo njegovo “veličino”. V sporočilu za javnost so zapisali: “Danes, več kot 40 let kasneje, so se časi spremenili in kip oziroma osebnost Josipa Broza Tita ni več enoznačno brezmadežna. Pluralizem razlag zgodovine je njegov sijaj, značilen za pretekli politični sistem, okrnil, zato ga danes vidimo predvsem kot pomembno zgodovinsko osebnost, ki je močno zaznamovala preteklost tako našega mesta kot sedanje in nekdanje države. Eden največjih slovenskih bronastih kipov je – kot je za kipe v svetu normalno –, postal poleg spominskega obeležja tudi turistična znamenitost.”
Mestna občina Velenje je sicer znana po tem, da je na njenem koledarju dogodkov veliko jugo- nostalgičnih prireditev; je edina občina s kipom jugoslovanskega diktatorja na osrednjem trgu, velenjske slaščičarne pa celo prodajajo Titov sladoled z okusom po totalitarizmu. Z vso logiko pa je skregano, kako je mogoče, da v velenjski občini, kjer je na čelu Bojan Kontič, pozabljajo, da je v Evropski uniji, katere polnopravna članica je tudi Slovenija, komunizem kot totalitaren režim izenačen s fašizmom in nacizmom. Slovenska levica več kot očitno zelo rada “pozablja”, da je komunizem totalitarni režim, ki se ga po Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament, obsoja enako kot fašizem in nacizem, lik Josipa Broza Tita pa je obsodilo tudi slovensko ustavno sodišče. Več kot očitno pa v Velenju menijo, da gromozanski bronasti kip Tita v vojaškem plašču ne zadostuje za čaščenje njegovega kulta osebnosti, saj si želijo omisliti še dodatno ureditev zelenice ob spomeniku, kot je sicer v navadi v Severni Koreji, ki je svetovno znana po čaščenju diktatorja Kim Jong Una.
N. Ž.