Finska, Francija, Luksemburg, Nemčija in Portugalska so se zavezale, da bodo sprejele migrantske “mladoletnike”, ki se trenutno nahajajo v Grčiji. Pet držav naj bi sprejelo okoli 1.500 posameznikov, ki so kategorizirani kot “otroci”, ki so brez spremstva ali pa izredno bolni.
Uradno še ni znano, o kakšnih številkah je govora, a BBC poroča, da bo pet držav članic EU po trditvah nemških medijev sprejelo do 1.500 “mladoletnih” migrantov, ki se trenutno nahajajo v Grčiji.
Za njihovo servilnost in ‘brezhrbteničnost’ se je Finski, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in Portugalski od srca zahvalila predsednica evropske komisije in nekdanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.
Ko EU daje prednost migrantom
“Od tistih, ki so ilegalno prečkali grško mejo, zgolj štirje odstotki prihajajo iz Sirije,” je za CNN nedavno pojasnil grški državni minister Giorgos Gerapetritis, s čimer je postalo jasno, da ne gre pri hordi ilegalnih migrantov, ki te dni so v Grčiji oziroma skušajo vdreti v Grčijo, za nikakršne pomoči potrebne begunce.
Some relief is on the way for vulnerable children stuck in Greek migrant camps.
At least 5 EU countries have agreed to take in unaccompanied or sick minors:
🇫🇮Finland
🇫🇷France
🇩🇪Germany
🇱🇺Luxembourg
🇵🇹PortugalMore help is needed, says EU Commission chief von der Leyen. pic.twitter.com/Z2iSCSrZzH
— DW Europe (@dw_europe) March 9, 2020
Grški premier Kyriakos Mitsotakis se je ob ponovnem navalu migrantske horde na grško mejo skliceval na 3. odstavek 78. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki državam članicam EU v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko začasno ukinejo pravico do azila.
Člen 78 Pogodbe o delovanju Evropske unije
3. V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Von der Leynova vseeno vztraja, da mora Turčija umakniti “prosilce za azil” stran od kopenske meje z Grčijo, pri tem pa pričakuje, “da bodo spoštovane temeljne pravice, vključno s pravico do azila.” Z drugimi besedami, vse sklicevanje Grčije na dejansko zakonodajo EU je velik prazen nič.
Potrebna strategija za prihodnost
Medtem, ko je von der Leynova rinila nož v grški hrbet, pa je ravno tako našla čas za dobrikanje turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu. “Zavedamo se, da Turčija opravlja veliko delo, ko z našo pomočjo skrbi za milijone beguncev.” Von der Leyenova ob tem opozarja, da “potrebujemo strategijo, odporno na prihodnost, ki bo zagotovila, da do takih eskalacij [kot so bile na grško-turški meji] ne pride ponovno”.
Ob tem je potrebno poudariti, da so tako države članice EU, kot tudi na primer Švedska ob zadnjem navalu ilegalnih migrantov v Evropo, ravno tako nudile preferenčno obravnavo “mladoletnikom”. V skoraj polovici obravnavanih primerov se je kasneje izkazalo, da gre za polnoletne odrasle moške, ki so izigrali sistem, zato da bi lahko kar najhitreje prišli v zahodno oziroma severno Evropo.
Ivan Šokić