Mafijski umori, streljanje in eksplozije na Švedskem so v neprestanem porastu že desetletja, leto 2022 pa je prineslo popolno eskalacijo. Po podatkih švedske nacionalne televizije (SVT) je bilo namreč lani s strelnim orožjem ubitih skupno 62 ljudi, 107 pa je bilo v streljanju ranjenih. V veliki večini primerov gre za posledico obračunov kriminalnega podzemlja.
“Mislim, da se je Švedska znašala na prelomnici. Nasilni in organizirani kriminal namreč ne predstavlja več obrobnega pojava, temveč grožnjo posameznikom in družbi,” je za Index povedal novinar švedskega nacionalnega radia Tonči Percan, ki že pol stoletja živi na Švedskem.
Portal navaja primer 12-letne Adriane, za katero je bila leta 2020 usodna strelna rana, ki jo je utrpela, medtem ko je sprehajala svojega psa v predmestju Stockholma. Ta tragedija in primer umorjenega 50-letnika v Tulingeju nakazujeta, da je mogoče pričakovati, da bo v prihodnjih letih vedno več nedolžnih in naključnih žrtev.. Raziskava švedskega časopisa Dagens Niheter iz začetka marca razkriva, da se je pričelo oboroženo nasilje zmanjševati v socialno-ekonomsko ranljivih soseskah treh največjih švedskih mest – Stockholma, Göteborga in Malmöja, vendar se je ta hkrati pričel povečevati v podobnih območjih srednje velikih mest.
Streljanje in eksplozije so velikokrat posledica organiziranega kriminala v povezavi s trgom drog. Vendar pa se ne strelja le zaradi odstranitve konkurence, ampak tudi, ko gre za vprašanje časti, žalitve, maščevanja in prizadetega moškega ega. Povod lahko predstavlja tudi napačen pogled v dekle.
Večina kriminalcev ima migrantsko poreklo
Po poročanju Index.hr so najstniki in mlajši odrasli, ki so udeleženi v oboroženih spopadih, v glavnem migrantskega porekla. Le 15 odstotkov storilcev je etničnih Švedov – ostalih 85 odstotkov ljudi večinoma prihaja iz Iraka, Somalije, Sirije, Balkana in Turčije. Toda skoraj 60 odstotkov vseh storilcev kaznivih dejanj, ki so vpleteni v smrtonosno ali oboroženo nasilje, je bilo rojenih na Švedskem. Glede slednjih se po besedah Percana kaže, da gre za posledico neuspeha švedske družbe v boju proti organiziranemu kriminalu.
Praviloma so to ljudje z nižjimi dohodki, nižjo izobrazbo, slabšim zdravstvenim stanjem in člani večjih družin. Vendar pa “Dagens Niheter” razkriva, da je le 11 odstotkov storilcev omenjenih zločinov prispelo na Švedsko v obdobju zgodovinsko visokega priseljevanja od leta 2012 do leta 2019. Še več, le odstotek storilcev je bilo prosilcev za azil. Kar 89 odstotkov kriminalcev migrantskega porekla se je na Švedsko priselilo pred letom 2010.
V 90-ih letih prejšnjega stoletja je Stockholm zajela vojna zaradi tihotapljenja cigaret z Balkana. Nato so se pojavile kriminalne združbe, začeli so se medsebojni obračuni in pogosti so bili primeri streljanja. Medtem se je razširil trg nezakonitih drog, švedski pristop k zajezitvi zlorabe drog pa se ni izkazal za posebej uspešnega. “Dokler bo povpraševanje, bo tudi trg. Uporabnike drog najdemo v švedskem srednjem sloju, ki imajo drogo na dosegu roke,” je dejal Percan.
Zanimivo je tudi, da večina nezakonitega strelnega orožja na Švedskem izvira z Balkana, ki je po vojnah v 90-ih letih prejšnjega stoletja pričel orožje pošiljati tja, kjer je bilo povpraševanje. Pištole in avtomatske puške kragujevške Zastave so še posebej cenjene, navaja Blic.
Sara Kovač