Evropski parlament je danes na zasedanju v Strasbourgu s 370 glasovi za potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen. Proti je glasovalo 282 evropskih poslancev, med njimi pa so bili tudi slovenski evropski poslanci iz vrst SDS, ki so na družbenem omrežju tudi pojasnili, zakaj. 36 se jih je glasovanja vzdržalo. Med njimi slovenski poslanec socialistov Matjaž Nemec.
“Komisije, katere del je Marte Kos, nisem podprla. S političnim kompromisom so bili v paketu potrjeni vsi predlagani kandidati,” je na X zapisala evropska poslanka Romana Tomc, medtem, ko je evroposlanka Zala Tomašič pojasnila, da je glasovala (predvsem) proti Marti Kos in s tem proti “podpiranju grozot prejšnjega totalitarnega režima”. Članica nove komisije je namreč tudi Marta Kos, svojo pozicijo pa bo nastopila v nedeljo.
V novi 27-članski Evropski komisiji, ki jo bo uradno imenoval Evropski svet, bo 11 žensk, od tega bodo štiri izvršne podpredsednice. Dva podpredsedniška položaja bosta zasedla moška. 15 članov bodoče komisije prihaja iz EPP, pet iz vrst liberalcev (Renew), štirje pa iz vrst evropskih socialistov in demokratov (S&D). Po enega komisarja bodo imeli skrajno desni Evropski konservativci in reformisti (ECR) in Domoljubi za Evropo (PfE), eden pa ne pripada nobeni od evropskih političnih družin.
V drugi komisiji Ursule von der Leyen bo kar 21 novincev, med njimi tudi nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki bo pristojna za področje širitve EU, vključno z nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo.
Da je svojo obljubo držal in glasoval proti novi EU komisiji, je na X zapisal Branko Grims. To je potrdila tudi Romana Tomc, ki je med drugim zapisala, da je “EPP uspešno izpeljala postopek s potrditvijo vseh 14 svojih kandidatov, poleg tega tudi kandidata Melonijine ECR in kandidata Orbánovih Patriotov. Brez EPP namreč nikoli ne bi bila potrjena”, in da od nove komisije pričakuje, da bo “zaščitila evropski način življenja in preprečila ilegalne migracije, z enakimi kriteriji obravnavala vladavino prava v vseh članicah in da se bo uspešno spopadla s konkurenco, ki prihaja s Kitajske in ZDA”.
“Pride trenutek, ko se je potrebno odločiti med tem, kar je prav, in tem, kar je lažje. Čeprav bi bilo mnogo preprosteje izbrati lažjo pot, sem se odločila za težjo, a moralno pravo. Zato sem danes glasovala PROTI potrditvi Komisije v predlagani sestavi,” je na družbenem omrežju zapisala Zala Tomašič, ki je pojasnila, da je bil njen glas proti predvsem proti Marti Kos in proti podpori prejšnjega totalitarnega režima.
“Glasoval sem proti Evropski komisiji. Staro/nova koalicija ne odraža volje volivcev. Gre ze eno najšibkejših “evropskih vlad” doslej. Potrjena je bila zgolj z 9 glasovi razlike. To je slaba popotnica za težke izzive, s katerimi se bo morala spopasti Evropska komisija,” je zapisal evropski poslanec Milan Zver.
Tomašič: Glasovala sem proti podpori totalitarnega režima
“Marta Kos je na zaslišanju večkrat poudarila, da nikoli ni sodelovala s tajno politično policijo, da ne ve, kako se je njeno ime znašlo v teh dokumentih, in da so na tem seznamu navedena tudi številna druga imena (nekdanjih) slovenskih politikov. Vse te izjave niso nič drugega kot izkrivljanje resnice, namerno zavajanje in sprenevedanje, čemur lahko z eno besedo rečemo LAŽI,” je izpostavila Tomašič.
“Če bi govorila resnico, potem bi razjasnila, zakaj ima na seznamu drugačno šifro (informator) od ostalih, ki jih je omenjala. Razjasnila bi, zakaj ni iskala sodnega varstva, ko je sodišče potrdilo avtentičnost dokumentov. Dobili bi odgovore tudi na to, ali podpira odprtje arhivov Udbe v Beogradu. Ampak Marta Kos na ta vprašanja ni odgovorila.”
Odzval se je tudi predsednik SDS Janez Janša. “Zgolj 9 glasov večine za novo Evropsko komisijo. Najslabša legitimnost doslej. Da ne bi slučajno zdaj oni koga učili demokracije!!! Vsi poslanci stranke SDS glasovali proti. Enako vsi iz Partido Popular iz Španije. Evropska Komisija s Kosovo ni naša izbira in nikoli ne bo,” je zapisal na X.
Zanimivo, glasovanja o komisiji se je vzdržal slovenski poslanec Matjaž Nemec, ki je von der Leynovi očital prelomljene obljube in politični pragmatizem. Irena Joveva pa se iz osebnih razlogov glasovanja ni utegnila udeležiti.
Skupina Domoljubov, ki vključuje stranko Viktorja Orbána, je postala tretja največja v Evropskem parlamentu, za Konservativci in reformisti (ECR), ki jih vodi italijanska premierka Giorgia Meloni. EPP je v preteklosti že sodelovala z obema skupinama, pri čemer je sprejela strožji pristop do migracij in zavračanja zelene politike. Nova komisija, ki bo delo začela 1. decembra, vključuje 13 komisarjev iz EPP, vključno z Ursulo von der Leyen, ter predstavnike Domoljubov in ECR. Oliver Várhelyi bo prevzel resor za zdravje in dobrobit živali, medtem ko bo Raffaele Fitto, odgovoren za regionalno porabo, postal eden od šestih podpredsednikov. Levi politični blok, vključno z Zelenimi, liberalno stranko Renew in socialisti, je sprva nasprotoval imenovanju obeh, a je na koncu popustil. Imenovanje španske socialistke Terese Ribere za komisarko za konkurenco je povzročilo dodatne spore. EPP jo je kritizirala zaradi domnevne odgovornosti za smrtne žrtve poplav v Španiji, a je bila kljub temu potrjena.
Von der Leyen še vedno vztraja pri zelenem prehodu
Von der Leyen je obljubila okrepitev obrambne industrije EU, izboljšanje konkurenčnosti in podporo Ukrajini kljub zmanjševanju podpore v nekaterih državah članicah. Prav tako se je zavezala k nadaljevanju prehoda na zeleno energijo, ki bo ostal prioriteta njenega drugega mandata. V sodelovanje je vključila tudi nekdanjega vodjo Zelenih Philippa Lambertsa, ki bo pomagal doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kljub tem prizadevanjem se EU sooča z gospodarskimi izzivi, kot so počasna rast, deindustrializacija in pritisk poceni kitajskega uvoza. Predsednica je napovedala podporo evropski avtomobilski industriji, ki se spopada z zmanjšanim povpraševanjem in strogimi predpisi o emisijah, ki bodo začeli veljati prihodnje leto. Politična situacija v EU ostaja napeta. V Nemčiji in Franciji sta vladi šibki in nepriljubljeni, predčasne volitve v obeh državah pa bi lahko dodatno zamajale stabilnost bloka.
A. H.