V središču Cerkvenjaka že več mesecev stoji povsem nova, sodobno opremljena lekarna, ki bi lahko občanom – predvsem starejšim in manj mobilnim – bistveno olajšala dostop do zdravil in izboljšala kakovost osnovne zdravstvene oskrbe. A kot poroča Net TV, vrata lekarne ostajajo zaprta zaradi zapletenih in počasnih postopkov na ministrstvu za zdravje.
Po navedbah župana Marjana Žmavca so prostori zaključeni, vsa oprema pripravljena, dokumentacija oddana – a konkretnega datuma odprtja še vedno ni. “Občani potrebujejo to storitev, saj gre za osnovno zdravstveno oskrbo, ki bi morala biti dostopna vsem in brez nepotrebnih zamud,” je bil jasen Žmavc, ki ni skrival razočaranja nad delovanjem državnih organov.
V času, ko se slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba na papirju zavzema za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev, je primer Cerkvenjaka še en dokaz, da so besede daleč pred dejanji. Namesto da bi država podprla pobudo lokalne skupnosti, se utaplja v birokraciji, zaradi katere so prebivalci podeželja ponovno potisnjeni na rob zdravstvenega sistema.
Primer lekarne v Cerkvenjaku je le simptom širšega problema neučinkovitosti Golobove vlade, ki se že več kot tri leta spopada z lastno nesposobnostjo upravljanja. Projekti, ki bi morali biti zaključeni in dostopni ljudem, so ujeti v labirint administrativnih ovir, brez jasnega časovnega okvira in brez politične volje za ukrepanje.
Dokler bo slovensko zdravstvo talec politične neoperativnosti in neučinkovitih procesov, bodo takšni primeri, kot je lekarna v Cerkvenjaku, ostali opozorilo, da leporečje še ne pomeni napredka. Ljudje potrebujejo rešitve – ne praznih obljub.