Računsko sodišče RS je potegnilo črto pod afero Litijska in v zaključnem poročilu potrdilo kršitve zakona o javnih financah in tako hudo obremenilo nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika Vlade Roberta Goloba. Kot smo poročali, revizorji računskega sodišča niso popustili pritiskom Goloba, Boštjančiča in Vukovićeve. Popustila ni niti državna notranja revizorka in forenzična preiskovalka Suzana Hötzl, ki je v svojem revizijskem poročilu prva razkrila rabote ključnih političnih akterjev afere “Litijska”.
Kot smo že poročali, je notranja revizorka Hötzlova v hudi nemilosti ministrice Andreje Katič, ki je prav to revizijo naročila. Nanjo sta premier Robert Golob in minister Klemen Boštjančič nagnala še Urad RS za nadzor proračuna, ki ga vodi Patricija Pergar iz Gibanja Svoboda (urad sodi pod Boštjančičevo finančno ministrstvo), ter naknadno še posebno zunanjo forenzično preiskavo, ki jo izvaja zasebno podjetje Ernest & Young Slovenija.
Pri naročilu forenzične preiskave je pomemben podatek, da gre za storitev, ki jo izvaja podjetje, ki ga plačuje Golobov Gen-I. Torej ne gre za naključje pri naročilu te storitve. Uspelo nam je pridobiti listine, ki kažejo, kako so Golob, Boštjančič in “kurirka” Katičeva tudi tokrat delovali na usklajen način in kako se jim je pri tem mudilo. Čim je ta trojica zaznala, da revizorji računskega sodišča ne bodo klonili pod njihovim pritiskom, posebej kar se tiče prikritja odgovornosti pri zagotavljanju in prerazporejanju davkoplačevalskih milijonov za nakup stavbe na Litijski 51, so takoj pristopili k naročilu “neodvisne” forenzične preiskave, ki bi jih oprala odgovornosti in s prstom pokazala na druge osebe.
Izjemno hitenje in vrsta nejasnosti pri naročilu forenzične preiskave
Gre za neko vrsto zunanje revizije. Vendar pozor! Saša Renko, vršilka dolžnosti generalne sekretarke na ministrstvu za pravosodje, je v petek, 26. julija 2024, takoj po prejemu zahteve od svoje šefice Katičeve (ta pa predhodno od Goloba in Boštjančiča), službi za javna naročila dala zahtevo, da nemudoma pripravijo vse potrebno za javno naročilo storitve “forenzična preiskava”. Še isti dan je zaposlen v službi za javna naročila, sicer brez izkušenj s tega področja, “pripravil” dokumentacijo z osnutkom pogodbe. Tukaj po besedah naših virov obstaja sum, da je bilo besedilo razpisa in osnutek pogodbe vnaprej pripravljeno pri izbranem ponudniku. Saša Renko je dokumentacijo na zahtevo Katičeve podpisala še isti dan, zvečer ob 19.04, ker jo je bilo treba nemudoma posredovati “potencialnim” izvajalcem te storitve.
A se je Renkovi tistega dne vsaj dvakrat zalomilo, saj sta dve uslužbenki zavrnili, da bi bila katera od njiju skrbnica pogodbe te storitve, nasprotovali sta ravno zaradi spornosti tako vsebine kot postopka. Renkova, ki se zaveda spornosti tega naročila, je iskala prikladno žrtev, ki bi prevzela skrbništvo nad to storitvijo. Našla jo je v Tei Pelc, nižji uradnici brez izkušenj, a je bila nižja uradnica Pelčeva za napredovanje v vodjo službe za javna naročila pripravljena podpisati karkoli. Kot poroča portal Požareport, Pelčeva ne izpolnjuje pogojev za vodstveno delovno mesto, zato jo je Katičeva imenovala za vodjo službe po pooblastilu. Zanimivo je še to, da je bil za takšno redko, na pravosodnem ministrstvu do sedaj unikatno storitev potreben le en dan, da so pristojni uslužbenci pripravili, pregledali in potrdili vso razpisno dokumentacijo, kar je po zatrjevanju naših virov nadvse nenavadno.
Renkova, ki očitno trepetajoče čaka na milost Goloba in potrditev polnega mandata generalne sekretarke pravosodnega ministrstva, je pripravljena za dobro plačano funkcijo pogoltniti marsikaj. Kot pravijo naši viri na pravosodnem ministrstvu, se Renkova bolj ali manj ukvarja samo z Litijsko, očitno edino naročeno politično nalogo. Pri tem pa očitno pozablja, da bo lahko kaj kmalu tudi sama pod drobnogledom kakšne notranje ali zunanje revizije.
Izvajalcem le tri dni za posredovanje ponudb, pri Ernst & Youngu očitno vedeli za višino razpoložljivih sredstev in vrednosti posla
Ko so na pravosodnem ministrstvu v petek, 27. julija, uspeli na hitro pripraviti, potrditi in na koncu podpisati (ob 19.04) razpisno dokumentacijo za to forenzično preiskavo, so v ponedeljek povabila k oddaji ponudbe posredovali vnaprej izbranim trem podjetjem – Pricewaterhouse Slovenija, Forvis Mazars Slovenija in Ernst & Young Slovenija. Za oddajo ponudbe, brez prej navedenih jasnih elementov naročila, so imela podjetja na voljo nepojasnjeno in nenavadno kratek čas, zgolj in samo tri dni. Ponudbo je oddalo le podjetje Ernst & Young Slovenija, ki je na koncu posel tudi dobilo. Ostali dve podjetji se na poziv sploh nista odzvali. Krožijo govorice, da je bil z Ernst & Young posel že vnaprej dogovorjen, saj so svojo ponudbo uspeli oblikovati in poslati v pičlih treh dneh. In to ob dejstvu, da ministrstvo za pravosodje v pozivu sploh ni opredelilo niti predmeta niti obsega storitve! Na kakšen način, če ne vnaprej dogovorjen, so lahko v Ernst & Young sploh postavili ceno in se strinjali z zelo kratkim rokom izvedbe preiskave? Posebej nenavadno je, da je kasneje izbrani ponudnik Ernst & Young ponudil storitev za točno takšno ceno, kot je imelo pravosodno ministrstvo na voljo rezerviranih sredstev. Če bi oddali ponudbo nad mejo zagotovljenih sredstev, bi se lahko razpis ponovil, a se ni.
Viri nam potrjujejo, da eno od podjetij ni posredovalo ponudbe tudi za to, ker na podlagi podatkov iz povabila, ki so ga prejeli iz pravosodnega ministrstva, niso mogli razbrati, kaj ministrstvo sploh pričakuje, in hkrati povedali, da niti nočejo vstopati v sporne politične aktivnosti. V oči bode tudi dejstvo, da je vodja področja forenzičnih preiskav na Ernst & Young elektro oligarhom in visokim političnim krogom znana Janja Skamlič, sicer blizu levega političnega pola, posebej Golobove klike.
Katičeva prikrivala, kdo je izvajalec forenzične preiskave, in hkrati zasebnemu podjetju podela vsa pooblastila
Ministrica Katičeva je kljub številnim pozivom, da razkrije, kdo je pri Ernst & Young Slovenija sploh izvajalec te forenzične preiskave, podatke skrivala. Razkrila jih je šele na podlagi zahteve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Kljub vsemu pa Katičeva še naprej skriva podatke o ostalih izvajalcih – preiskovalcih, in to kljub temu, da so za svojo storitev plačani iz državnega proračuna. Iz dokumenta, ki nam ga je uspelo pridobiti, izhaja, da je Janja Skamlič navedena kot vodja preiskovalne ekipe, hkrati pa je tudi forenzični računovodja. Torej gre za osebo s povsem enako kvalifikacijo, kot jo ima vodja notranjerevizijske službe na ministrstvu za pravosodje Suzana Hötzl. Kako je torej Katičeva sploh lahko naročila še eno revizijo, glede na to, da je notranjo revizijo na več kot 100 straneh opravila Suzana Hötzl, usposobljena in certificirana forenzična preiskovalka? Janja Skamlič bi naj torej revizijo izvedla v pičlih 40 dneh, Hötzlova pa je za svojo revizijo potrebovala kar pol leta, da se je prekopala čez goro dokumentov, izvedla potrebne intervjuje in zapisala poročilo. S Katičinim skrivanjem podatkov o izvajalcih forenzične preiskave je tudi nemogoče zagotoviti nujno preglednost posla, sploh pa ni mogoče preveriti morebitnega navzkrižja interesov, kar lahko predstavlja tudi razlog za ničnost pogodbe.
Ob tem, da Katičeva še vedno skriva podatke o izvajalcih te sporne preiskave, pa zasebnemu podjetju brez zadržkov deli vse osebne podatke o vseh, ki jih je dodala na seznam za zaslišanje in preiskavo. Še več: zasebnemu podjetju je podelila praktično vsa pooblastila, saj lahko metode in tehnike, ki jih bo Ernst & Young Slovenija uporabljal pri svojem delu, izbere kar sam. To pomeni, da očitno lahko dostopa do vseh podatkov in informacij, prosto izbira, od koga in na kakšen način bo pridobil podatke, kako jih bo pri svojih zaključkih upošteval. To samo po sebi kliče po nepreglednosti oziroma korupciji, saj je državni organ pod krinko “preiskave” odprl vrata nekemu zasebnemu podjetju, ki očitno brez nadzora rovari po pisarnah in dokumentih ministrstva. Pri tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da bo Janja Skamlič uporabljala sebi (oziroma naročniku, tj. Golobu in Boštjančiču) prilagojene podatke, mirno spregledala ključne informacije in poročilo zapisala njima v prid. Takšno poročilo, ki je pospremljeno s toliko dvomi in tveganji, samo po sebi ne bo imelo nobene veljave. Razen, da ga bosta Golob in Boštjančič uporabila za nov medijski spin.
Zgodba z razvpito revizorko Janjo Skamlič se očitno ponavlja
Janja Skalmič, nekoč zaposlena na Zavarovalnici Triglav, kasneje revizorka v podjetju Ernst & Young, je znana iz številnih afer in zakulisnih iger, ki jih je spretno igrala na gospodarsko-političnem odru. Aktivno se je vpletla in odigrala pomembno vlogo že pred več kot desetletjem, v času rušenja in imenovanja tedanje uprave Zavarovalnice Triglav. Igro je vodil takratni predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Borut Jamnik, ki je kasneje ustoličil Matjaža Rakovca (vidnega člana Socialnih demokratov) za predsednika uprave zavarovalnice kljub številnim sumom nepravilnosti, ki so ga bremenili. Revizijo pa je v tistem času opravljala prav Janja Skamlič. Skamličeva je posebej znana iz še ene razvpite revizije, in sicer skupine HSE leta 2016. Računsko sodišče RS je januarja 2016 izdalo poročilo, ki je obravnavalo ukrepe pri reviziji obvladovanja denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6 (TEŠ 6). Šlo je za razvpito afero, ki jo je takratna oblast z vodilnimi na HSE poskušala na vse načine pomesti pod preprogo. Ugotovitve računskega sodišča so hudo obremenile Stojana Nikolića, Črta Slokana in Uroša Podobnika, tedaj vodilne na HSE, prej zaposlene na Zavarovalnici Triglav, torej sodelavce Janje Skamlič. Računsko sodišče je od družbe HSE zahtevalo preveritev odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora družb HSE in TEŠ, ki so sodelovali pri izvedbi investicije v blok 6, in preveritev možnosti vložitve odškodninskih tožb ter zahtevalo revizijo. Revizijo pa so takratni vodilni na HSE naročili kar pri Janji Skamlič, torej svoji nekdanji sodelavki na Zavarovalnici Triglav in dolgoletni kolegici. Znano je, da je Skamličeva s sporno revizijo svoje nekdanje tesne sodelavce in kolege oprala vseh odškodninskih in drugih odgovornosti.
Kot kaže, se scenarij ponavlja. Elektro oligarhi so se znova znašli pod drobnogledom revizorjev Računskega sodišča RS. Ta posebej predsednika vlade Goloba in finančnega ministra Boštjančiča z ugotovitvami bremeni nezakonitega prerazporejanja proračunskih sredstev iz proračunske rezerve za nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani. In taisti so znova potrkali na vrata razvpite Janje Skamlič, ki sedaj izvaja posebno revizijo, zaradi bolj dramatičnega učinka imenovano forenzična preiskava. Ravnanja Katičeve so torej daleč od zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti pri izvedbi še ene revizije. Podobno kot so na vse načine iskali cenilce stavbe na Litijski, ki so se več mesecev strokovno in politično zapletali tako s ceno stavbe kot z izmerami, se sedaj poskušajo iz nastale godlje očitno izviti z vnaprej napisanim revizijskim – forenzičnim poročilom. Pri tem pa Katičeva gladko in neodgovorno spregleda do sedanje ugotovitve revizij, na podlagi katerih bi morala že davno ukrepati. Poznavalci pravijo, da bodo tako dolgo naročali neke revizije, da bo končno nekdo zapisal rešilni stavek za Goloba in Boštjančiča. A oba znova popolnoma ignorirata ugotovitve Računskega sodišča RS in veljavne notranje revizije, na podlagi katerih bi moral finančni minister Boštjančič nemudoma odstopiti. Sedaj dvojec Golob-Boštjančič stavita na svojo kolegico Janjo Skamlič iz privat podjetja, da ju razreši sicer zakonsko jasne in očitne odgovornosti. Njihova tesna prepletenost pa se kaže tudi v tem, da je Golobov GEN-I naročil prav podjetje Ernst & Young za recenzijo neke notranje revizije.
Še vedno nobene revizije in preiskave na finančnem ministrstvu
Nezaslišano pa je, da se na finančnem ministrstvu še vedno ne izvaja nobena revizija. Povsem nemi na v nebo vpijajoče ugotovitve in kršitve zakona so v Boštjančičevem Uradu RS za nadzor proračuna (vodi ga Patricija Pergar iz stranke Svoboda), ki bi moral revizijo izvesti že po uradni dolžnosti. Očitno je Boštjančič povsem onesposobil tudi notranjo revizijo ministrstva za finance, ki prav tako spornih ravnanj in odločitev finančnega ministra in najtesnejših sodelavcev ne misli vzeti pod drobnogled. Da bo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič pričel s preiskavo svojega tesnega kolega Klemna Boštjančiča, državne sekretarke Gordane Pipan in Saše Jazbec, ki sta prav tako tesno sodelovali in celo vodili določene postopke nakupa stavbe na Litijski cesti 51, Klemna Babnika, vodjo kabineta finančnega ministra, ter številnih zaposlenih na finančnem ministrstvu verjetno ni za pričakovati. To in na molk Šumijeve, očitno zgolj le še politične Komisije za preprečevanje korupcije, dokazuje na popolno politično podrejenost organov nadzora v naši državi.
Seveda pa pričakujemo, da bodo po naših razkritjih pristojne institucije pod drobnogled vzele izvedbo naročila očitno sporne forenzične preiskave, kjer vse bolj kaže, da je šlo za vnaprej dogovorjeni posel. Katičevo očitno čaka nova afera.
C. Š.