Nova vlada je kar na dopisni seji sprejela predlog, ki bi razdelil Evropska kohezijska sredstva ezoteričnim zelenim in znanstveno-raziskovalnim vsebinam, medtem ko jih je Janševa vlada želela nameniti Fakulteti za strojništvo in razvoju gospodarstva.
Kot so sporočili iz Službe vlade za kohezijsko politiko, ki jo vodi dr. Aleksander Jevšek, je Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Predlog razdelitve sredstev med skladoma Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) Evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027.
Vlada EU predlaga prerazporeditev sredstev v višini 8,5 odstotka začetnih nacionalnih dodelitev Evropskega socialnega sklada (ESS+) na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru skupnih sredstev države članice na cilju “naložbe za delovna mesta in rast”. Cilji naj bi bili izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij ter krepitev investicij v izobraževalno, raziskovalno infrastrukturo ter raziskovalne kapacitete.
Vlada zagotavlja, da bodo sredstva, ki bodo iz ESS+ prerazporejena na ESRR namenjena projektom s področja znanosti. Pri tem gre opozoriti na dejstvo, da so pri nas lezbične študije in raziskovanje koncepta uspoljenega subalterna v Ruandi (gre za dejanski projekt Mirovnega inštituta) tudi kategorija “znanosti”.
Kot je pripomnil bivši minister za kohezijo Zvone Černač, so sredstva, ki jih je Janševa vlada namenila za novo Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, namesto tega šla v “mehke vsebine”.
Pa so šla konkretna evropska sredstva, ki jih je vlada @JJansaSDS namenila za novo @FSLjubljana v podporo mehkim vsebinam. "Dobra dela" Luke Mesca. Ko tisti, ki so svojo poklicno kariero začeli v parlamentu, vodijo državo. Uničujejo pamet, želijo uničiti družino.. #Slovenijapleše https://t.co/ReWZah1ZB5
— Zvone Černač (@ZCernac) June 28, 2022
Z novo vlado so se spremenili tudi cilji financiranja Programa Evropske kohezijske. Nova vlada tako načrtuje podporo petim ciljem politik:
- pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
- bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
- bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT);
- bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
- Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude)
- Sklad za pravični prehod, ki je namenjen premogovnim regijam.
Andrej Žitnik