Stanovanjska politika je povzročila, da so cene stanovanj in najemnin vse višje, sanje o novogradnjah pa so vedno bolj res le še sanje. To je skoraj izključno krivda tega, da se država vmešava na trg in ustvarja neravnovesje ter kaos. Kaj nam kot rešitev ponujajo na vladi? Še več vmešavanja.
“Na vladi smo danes potrdili enega najpomembnejših korakov za zagon stanovanjske gradnje. Zakon o financiranju gradnje stanovanj to in vse naslednje vlade obvezuje, da za gradnjo stanovanj v proračunih namenijo po 100 milijonov evrov letno za obdobje prihodnjih 10 let,” se hvali skrajno leva stranka Levica.
Levica si gradi volilni bazen
Se pravi, država nam kot rešitev za težave državnega vmešavanja ponuja še več države. Komu gradijo “neprofitna stanovanja”, smo že poročali – Slovencem pač ne. Dunajski model nagrajuje revščino in tuje poreklo prosilcev, zato ni čudno, da so vloge pred kratkim postale anonimne, saj bi ljudje hitro spregledali stanovanjsko politiko Levice, ki si z – sicer izredno počasno in neučinkovito – gradnjo stanovanj za naš denar uvaža tujce, ki bodo volili za njih.
Se pravi, pri javnih stanovanjih – kot so si to zamislili v najbolj skrajni stranki v Sloveniji – gre za shemo, kjer si z davkoplačevalskim denarjem kupujejo volivce.
Da je država slab gospodar, projektant in gradbinec, smo se empirično naučili že neštetokrat: vsak infrastrukturni projekt do zdaj se je podražil najmanj za dvakrat in bil končan veliko kasneje od načrtov. Zasebniki gradijo hitro in učinkovito, ker gradijo s svojim denarjem, minister Simon Maljavac pač ne.
Tak brutalen poseg na trg, kjer bo država v zelo restriktiven trg načrpala 100.000.000,00 davkoplačevalskih evrov, pa bo seveda – kot že tolikokrat do zdaj – povzročil inflacijo cen nepremičnin.
Cene nepremičnin v nebo
Cene stanovanjskih nepremičnin naraščajo po vsej državi, najbolj pa v Ljubljani, ki je ponovno dosegla rekordne cene za kvadratni meter bivališča, poroča časnik Dnevnik. Lani je bilo sicer prodanih za petino manj stanovanj kot leto poprej, manjša ponudba in veliko zanimanje pa pomenita, da bodo cene verjetno še naprej rasle.
Kljub manjšemu zanimanju na trgu, je cena za kvadratni meter vseeno narasla – lani je kvadratni meter rabljenega stanovanja dosegel rekordno srednjo ceno pri 4500 evrih, kar je 500 evrov več kot leto poprej, čemur naj bi pripomogla predvsem skromna ponudba. Velik del skromne ponudbe pa gre pripisati močnim restrikcijam na področju gradbenih dovoljenj in občinskih kvalifikacij zazidalnih zemljišč.
Ljubljana in velik del Slovenije sta nekakšen “rezervat” Natura 2000, kjer se ne sme graditi, preostanek zemljišč, ki dobijo status zazidalnega, pa tako močno naraste. K temu pripomore še počasna birokracija, vrtoglave cene vseh dovoljenj in priključkov, na koncu pa seveda tudi to, da stranka Levica z našim denarjem uničuje trg z gradnjo stanovanj za tuje državljane, medtem ko vlada ne naredi nič, da bi rešili resnične težave najemniškega trga.
Zakaj so stanovanja v Tokyu poceni?
Lani so se na portalu 24ur v navalu socialističnega aktivizma razpisali, da v ameriških metropolah zaradi visokih cen stanovanj prostora za srednji sloj ni. Povprečna cena stanovanja v ZDA je od januarja 2020 do sedaj poskočila za 52 odstotkov, so navedli in dodali, da iz tega razloga, ker tudi Evropi omenjena problematika ni tuja, zraven pa so navedli zanimiv primer Japonskega Tokya.
Čeprav ima prestolnica Japonske 14 milijonov prebivalcev, navkljub omejeni kvadraturi in naraščanju prebivalstva težav z razpoložljivostjo stanovanj ni. Portal je navajal, da je temu tako, ker Tokio gradi več stanovanj in hitreje, kot smo tega vajeni v Evropi in pa v ZDA. Medtem ko se je denimo v New Yorku v roku več kot šestih desetletij povečalo število stanovanj za približno tretjino, so v Tokiu kar potrojili ponudbo stanovanj. Ob tem, da na Japonskem najemnik v povprečju za najemnino odšteje približno 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka, v ZDA pa v povprečju 30 odstotkov. Zanimiv pa je tudi podatek, da je za četrtino najemnine enosobnega stanovanja v New Yorku mogoče v Tokiu najeti enosobno stanovanje.
Seveda so na portalu to takoj videli kot vzpodbudo socialistični slovenski vladi, da pospeši gradnjo javnih stanovanj, saj so pozabili omeniti dejstvo, da je na Japonskem največ gradenj zasebnih. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je to v veliki meri posledica liberalnih in hkrati centraliziranih politik rabe zemljišč, oblikovanih skozi desetletja, ki dajejo gradbenim podjetjem veliko moč, da gradijo, kar hočejo in kadar hočejo.
Slovenska stanovanjska politika pa je diametralno nasprotje tega.
Janša: SDS bo ustvarila pogoje, v katerih bo možna hitrejša in cenejša stanovanjska gradnja
Edini, ki je težave stanovanjske politike pravilno identificiral in predlagal ustrezne rešitve, je bil prvak opozicije Janez Janša, ki je v programu, ki ga je objavil tudi na socialnem omrežju X. V programu je identificiral težave, o katerih vladna koalicija ne želi slišati: namreč da država sama zavira hitrejšo gradnjo nepremičnin tako z oblastniškimi omejitvami kot s posegi na trg.
Predlaga bistveno poenostavitev in pocenitev prostorske politike umeščanja in gradnje individualnih hiš ter zagotavljanja prostora za gradnjo, decentralizacije javnih investicij v gradnjo stanovanj, poenostavitev predpisov o gradnji, pospešeno izdajo gradbenih dovoljenj, posodobitev in nadgradnjo zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, določitev dodatne ugodnosti in finančne vzpodbude pri reševanju stanovanjskega problema družinam z več otroki itd.
I. K.