Odpuščanje novinarjev in urednikov na Odlazkovem časniku Večer je vznejevoljilo družbenopolitične delavce z društva in sindikata novinarjev. Do odpuščanja prihaja nedolgo po umiku novele zakona o medijih, ki bi nekaterim medijskim hišam zagotovil izdatno pomoč davkoplačevalcev.
Medijski sindikalisti sicer vidijo odpuščanja in ukinitev samostojnega uredništva sobotne priloge “V soboto” kar kot napad na kakovostno novinarstvo in degradacijo novinarskega poklica in izgubo za javni interes.
Sindikalni predstavniki izražajo podporo odpuščenim, kot tistim, ki so bili potisnjeni v odhod. To so Rok Kajzer, Zoran Mijatović, Jasmina Detela in Boris Jauševec. Izpostavljajo tudi, da Večer že leta izvaja “mehke odhode”, ki jih ne nadomešča. Tako je, denimo, zunanja redakcija postala “enoosebna”, poroča STA.
Sindikalisti izpostavljajo tudi na podobno usodo časnika Delo, kjer so bili nedavno odpuščeni štirje novinarji. Pišejo tudi, da se vse to dogaja ravno v času, “ko za medije pristojno ministrstvo za kulturo napoveduje denarno pomoč časopisni panogi”. Z drugimi besedami, v času, ko ministrstvo za kulturo obljublja, da bo sebi zveste medije pomagalo vzdrževati z denarjem davkoplačevalcev, ki jih sami več ne želijo vzdrževati.
Če v Sloveniji politik napove, da davkoplačevalcem ne bo več treba financirati politično-medijskih projektov lokalnih tajkunov je to brutalno ravnanje. https://t.co/wDwRYIp1kP
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) March 25, 2025
Odpuščanja po umiku cenzorskega zakona
Do odpuščanj prihaja po umiku novele zakona o medijih, ki je poleg drugih škodljivih ukrepov tudi širil obseg sofinanciranja dominantnih oz. tranzicijski levici zvestih medijev. Lastniki medijev, očitno tudi Petričevo Delo in Odlazkov Večer, so se očitno nadejali finančne injekcije. Ministrstvo za infrastrukturo je doslej za pomoč medijem namenjalo nekaj čez štiri milijone evrov, novela zakona pa je predvidevala skorajšnjo podvojitev sredstev do leta 2026.
Kritiki umaknjenega zakona so pogosto opozarjali, da se z davkoplačevalskimi sredstvi vzdržuje pri življenju medije s preživetim poslovnim modelom. Mediji bi se namreč morali, kot gospodarske družbe, preživljati s sredstvi, ki jih uspejo zaslužiti. Sofinanciranje medijev, še posebej v višini, ki so si jo očitno obetali, pa bi prineslo tudi medijsko zvestobo snovalcem zakona, politični levici.
Ž. K.