Izraelski arheologi so se dokopali do neverjetnega odkritja okrog Velikega kitajskega zidu, ki velja za pravo arhitekturno stvaritev. Če je do sedaj veljalo, da je bil zid, dolg preko 6 tisoč kilometrov, namenjen obrambi kitajskega naroda pred napadi Mongolov, novi dokazi kažejo, da je imel zid funkcijo nadzora trgovskih poti in je služil tudi pobiranju davkov.
Severni del Kitajskega zidu se je nahajal na teritoriju sodobne Mongolije. Zid je bil v tem delu nižji, stal je v dolini in potekal vzdolž poti, ki jih ni koristila vojska, ampak civilno prebivalstvo. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da je zid v tem delu preprečeval gibanje prebivalstva in živine, na ta način pa se je pobiralo davke.
Severni del zidu je bil zgrajen med 11. in 13. stoletjem, sam začetek gradnje pa sega precej dlje nazaj in sicer v 3. stol. pr. n. š., ko je prišlo do prve povezave stebrov v obrambni sistem. Zid je zgrajen iz zemlje, kamenja in opeke, njegova gradnja pa je s prekinitvami trajala vse do 17. stoletja.
Gradnja zahtevala življenja mnogih vojakov
Slavni zid, ki je tekom gradnje zahteval življenja mnogih vojakov, se je leta 1961 znašel pod zaščito države, leta 2007 pa je bil razglašen za eno od sedmih svetovnih čudes. Leta 1987 ga je Unesco uvrstil na spisek svetovne dediščine, da bi se ohranil za prihodnje rodove. Vsako leto ga tako obišče več milijonov turistov, saj velja za pravo gradbeno mojstrovino.
Hana Murn