Novo mesto se pripravlja na 100-letnico osvojitve prvih zlatih medalj Leona Štuklja

Datum:

V Novem mestu se v teh dneh pripravljajo na obeležitev 100. obletnice, ko je slovenski olimpionik Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Parizu osvojil prvi dve zlati olimpijski medalji. Del dogajanja ob obletnici je bil tudi današnji sprejem olimpijske bakle.

Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu, kjer se je tudi prvič resno srečal s telovadbo. V zgodovini slovenskega športa je zapisan kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih. Svoji prvi dve medalji na olimpijskih igral je osvojil julija 1924 v Parizu, in sicer v mnogoboju in na drogu; obe sta bili zlati. Po besedah direktorice Dolenjskega muzeja Jasne Dokl Osolnik natančnih podatkov o tem, kdaj je osvojil katero izmed njih, ni. “Znano pa je, da so tekmovanja v Parizu potekala od 17. do 19. julija 1924, podelitev medalj pa je bila 20. julija 1924,” je povedala za STA.

100. obletnico osvojitve prvih Štukljevih medalj na največjih mednarodnih športnih tekmovanjih bodo v Novem mestu po besedah podžupana Urbana Kramarja obeležili z več dogodki. Eden izmed njih je bil današnji sprejem olimpijske bakle, ki bo konec julija prižgala olimpijski ogenj na Olimpijskih igrah v Parizu.

Baklo je dopoldne v Olimpijskem centru Novo mesto prevzel Kramar, nato so jo mladi novomeški športniki ter olimpijca Sandi Papež in Igor Primc prenesli na Glavni trg, kjer bo osrednji sprejem. Sledil bo pogovor z direktorico Dolenjskega muzeja, sicer nekdanjo vrhunsko športnico, ki je Štuklja osebno poznala.

V torek zvečer v Dolenjskem muzeju pripravljajo odprtje razstave Zmaga v Parizu, 100 let zlatih olimpijskih medalj Leona Štuklja, sledil bo pogovor Igorja E. Berganta z Mirom Cerarjem, nato pa premierna predstavitev dokumentarnega filma Mnogoboj Leona Štuklja.

Štukelj je zagotovo največji slovenski olimpijec. Čeprav je večji del življenja preživel v Mariboru, smo zelo ponosni, da se je ves čas opredeljeval kot Novomeščan in da je Novo mesto ves čas nosil v srcu,” je dejal Kramar. V Novem mestu so sicer po Štuklju poimenovali športno dvorano ob Šolskem centru Novo mesto, eno od dveh novih brvi čez reko Krko, njegov kip pa krasi tudi uvoz na znameniti Kandijski most.

Nedavno je občina prejela gradbeno dovoljenje za obnovitev Narodnega doma, kjer je Štukelj začel s telovadbo in sokolskim gibanjem. V njem nameravajo urediti posebno Štukljevo spominsko sobo.

STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Koalicijska pogodba veže socialno pomoč na javna dela in ukinja številne zlorabe

Koalicijska pogodba predvideva obsežne spremembe tudi na področju socialne...

Dr. Peter Jambrek: Volitve prelomnega značaja – po njih nič ne bo več tako kot je bilo

Dr. Peter Jambrek je v obsežnem odgovoru na vprašanja...

[Intervju] Dr. Rok Spruk: “Slovenija potrebuje razvojni šok, ne prerazporejanja stagnacije”

Z dr. Rokom Sprukom, izrednim profesorjem ekonomije na Ekonomski...

Življenje v ciklih arhitektov kaosa

Sodobnost čas dojema linearno: zadaj je preteklost, spredaj prihodnost,...