Interni pravilnik Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu zaradi higienskih standardov ni dovoljeval nošenja naglavne rute oziroma hidžaba na kliničnih vajah. Na zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic se je zato novembra 2024 obrnila muslimanska študentka, ta pa sta po hitrem postopku prek Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije dosegla, da je fakulteta morala spremeniti pravilnik.
Novomeška Fakulteta za zdravstvene vede sicer strogo predpisuje, kako morajo biti študentje in študentke oblečeni pri obiskovanju klinične prakse in kabinetnih vaj: nositi morajo predpisano uniformo zaradi zagotavljanja ustreznih higienskih standardov. Sedaj pa bodo lahko študentke muslimanske veroizpovedi pokrile obraz z ruto in nosile dolga krila, ki jih do sedaj zaradi higienskih standardov niso smele.
Pravzaprav sploh ni šlo za “versko diskriminacijo”, vendar, kot poroča Dnevnik, je študentka prepoved tako razumela, zato se je obrnila na zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic. Dnevnik še poroča, da so v uradu varuha za človekove pravice pojasnili, da sta se tako varuh kot zagovornik načela enakosti na prijavljeni primer odzvala nemudoma in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) opozorila, da nošnja naglavne rute sodi v okvir svobode vesti.
Šlo je za higienske standarde in ne diskriminacijo
Varuh je pri tem izpostavil, da je diskriminacija zaradi katere koli okoliščine prepovedana, prav tako, da zakon o visokem šolstvu določa, da morajo visokošolski zavodi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. A kot je razvidno, sploh ni šlo za versko diskriminacijo, temveč zato, da so na kliničnih vajah zdravstvene fakultete vsi študentje morali imeti ustrezno uniformo.
So verski simboli dovoljeni v šolah?
Zanimivo je sicer, da so bili takrat, ko je bilo govora o tem, ali lahko otroci v šoli obiskujejo verouk, nasprotniki Cerkve v Sloveniji v zraku. Takrat se je govorilo, da sta Cerkev in država ločeni in da gre za nesprejemljivo prakso. Danes, ko se v šolah pojavljajo prakse drugih verstev (muslimanske vere), pa so ti isti ljudje tiho in jih nič ne moti, da se verstva mešajo z državo, ter dopuščajo, da se verski simboli pojavljajo v šolah.
Slovenske šole in fakultete se podrejajo muslimanskim zahtevam
Spomnimo se primera iz lanskega leta, ko je Zmago Jelinčič Plemeniti opozoril, da se v eni od ljubljanskih šol dopušča, da učiteljica ves čas nosi hidžab. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da gre za verski simbol, ki pa za nameček niti ne prihaja iz našega primarnega okolja. A kot še opozarja Jelinčič, to danes, kot kaže, ne moti nikogar. “Na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani se že podrejajo muslimanskim zahtevam. Ena od učiteljic nosi hiđab ves čas. Kaj ni pri nas cerkev ločena od države? Kaj niso prepovedani verski simboli v šolah? Zakaj je prepovedan križ, hiđab pa ne?” S temi besedami je situacijo v Ljubljani opisal Jelinčič ter tudi apeliral na ministrstvo, da ukrepa.
Kako pa je v drugih državah v Evropi?
Slovenska zakonodaja sicer ne prepoveduje muslimanom nošenja naglavne rute v šolah, je pa to precej pogosta praksa v Evropi. Tako je namreč v Franciji, ponekod v Nemčiji, kjer so poudarili, da burke ne sodijo v svobodno družbo. Tudi nekatere šole v Belgiji, Avstriji, na Nizozemskem in Danskem imajo tovrstne prepovedi. V Sloveniji pa se očitno mi prilagajamo njihovim zahtevam, in to po hitrem postopku.
Sara Kovač