NPU je kazensko ovadil tri fizične in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin, so sporočili iz policije.
Imena pri obveščanju javnosti prikrivajo, ker bi naj to zahteval zakon o varovanju zasebnosti, a precej jasno je, da so postopke sprožili le proti majhnim ribam, med katerimi ni finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je skupaj z vlado uredil denar za predrag nakup mimo zakona iz proračunskih rezervacij tik pred novim letom in to na vrat na nos na zahtevo nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan, ki je postopek kupovanja vodila in tudi ni med ovadenimi. Vrh NPU si je nastavil Robert Golob, ki je izvedel večkratne čistke tudi v celotni policiji, da tam ne bi preiskovali in ovajali napačnih.
Tako so iz policije povzeli sprožene postopke: dve izmed navedenih oseb sta osumljeni zlorabe položaja v nakupno prodajnem postopku nakupa stavbe za potrebe delovanja pravosodnih organov, ki je bila v posledici njunega medsebojnega usklajenega delovanja ter usklajenega delovanja s prodajalcem kupljena po bistveno previsoki ceni, saj jo je prodajalec od junija 2020 neuspešno prodajal za nižjo ceno. Osumljeni osebi sta poskrbeli in besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja je osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno poročilo o oceni vrednosti nepremičninskih pravic ter energetsko izkaznico, ki ni izkazovala dejanskega stanja oz. ni izkazovala ustrezne energetske učinkovitosti, vse z namenom, da je svoji gospodarski družbi pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, tj. 2,9 milijona evrov.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po I. in II. odstavku 240. člena v zvezi z 20. in 38. členom Kazenskega zakonika (KZ-1), ter zoper eno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po I. odstavku 251. člena Kazenskega zakonika.
Za kaznivo dejanje je na podlagi 42. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter v zvezi s 3. odstavkom 4. člena in 10. členom ZOPOKD in v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD kazensko odgovorna tudi gospodarska družba z območja Republike Slovenije, saj obstaja utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in v njeno korist, slednja pa je v nakupno prodajnem postopku tudi prejemnica protipravne premoženjske koristi v višini 2,9 milijona evrov.