Kje se bo našel denar za sanacijo poplav? Država se je doslej zanašala skoraj izključno na dodatno davčno stiskanje že tako preobremenjenega delavskega razreda prek inštituta kvazi-delovnih sobot (ki so v resnici le izgovor za to, da bo država zaplenila en dan plače letos in en dan plače naslednje leto). Nekaj časa se je veliko govorilo o evropski pomoči, še posebej, ko nas je obiskala predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen. Obiskal nas je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Kaj se dogaja?
Obljube so sicer kar velike. Vlada želi uporabiti institut izredne denarne pomoči, ki ga razdeljujejo centri za socialno delo. Ta pomoč znaša 465 evrov za samsko osebo, za štiričlansko družino pa približno 1600 evrov, obljubili so tudi, da bi tisti, ki so v poplavah utrpeli resno gmotno škodo, v enkratnem izplačilu prejeli sedemkratnik tega zneska. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je obljubil tudi, da bo država krila 80 odstotkov plače delavcev podjetij, ki so pomagali pri sanaciji poplav.
Vlada želi prizadete v poplavah naseliti v nenaseljenih stanovanjih in hišah, nekaj časa je v javnosti krožila tudi ideja predsednika vlade, da bi gradili montažne hiše, a se je hitro oglasila stroka, rekoč, da bi tak postopek trajal vsaj tri leta.
Od kod denar za sanacijo?
Vlada je sicer napovedala dva interventna zakona, prvi, ki bo pokril prvo intervencijo, in drugi, “sanacijski”. Seveda pa so to le besede, dokler ne pride do konkretnih ukrepov. Videti je, da država pravega načrta o tem, kako pokriti sanacijo poplav z izjemo dodatnega obdavčevanja delavcev nima.
Izumili so t. i. “solidarnostni prispevek, ki se bo plačeval v letu 2023 in 2024, obračunal pa ga bo Furs ob dohodnini. “Alternativa obveznemu prispevku pa je solidarnostna sobota, kjer bo ob soglasju zaposlenih in podjetja mogoče ta obvezni prispevek nadomestiti z delom, pri čemer se bo dohodek tega dne namenil v sklad za obnovo Slovenije,” je pojasnila ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Za oprostitev plačila obveznega solidarnostnega prispevka bo sicer po napovedih minister za delo Luke Mesca treba oddelati eno soboto v tem letu in eno v prihodnjem. Gre torej za zelo slabo prikrito dodatno obdavčenje delavstva.
Vsekakor pa vlada ne načrtuje izdatnih rezov v fiskus razen zamika plačne reforme v javnem sektorju za leto 2025, za katero pa se je že itak pred poplavami vedelo, da je le še teoretični koncept brez praktične možnosti za izvršitev. Vlada po novem celo pritiska na zasebna podjetja, da svoje dobičke pretopijo v reševanje poplav, čeprav to seveda ni naloga zasebnih družb nič bolj kot delavcev.
Kaj se dogaja z evropskimi sredstvi?
Kot je opozoril poslanec SDS Andrej Hojvik, bo v četrtek potekel rok za pripravo za črpanje dela (2 milijarde evrov) iz sklada za obnovo in razvoj za sanacijo poplav. Sprašuje, ali bodo večinski mediji v zvezi s tem vlado povprašali, kako kaže.“Ali pa smo se že vsi sprijaznili, da so novi davki na že tako obdavčene plače edina rešitev? Za Vlado Republike Slovenije morda že, za ljudi ne,” je zapisal poslanec.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se sicer izgovarja, da so roki za pridobitev evropskega denarja zelo kratki. Slovenija bo morala namreč do konca avgusta zaprositi za posojila iz sklada za okrevanje in odpornost, v dvanajstih tednih pa bo morala zaprositi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Čeprav so ustanovili delovno skupino, ki bo pri tem pomagala, zaenkrat rezultatov še ni.
Kaj se bo zgodilo v četrtek?
“Predsednica Evropske komisije je v Slovenijo prišla z zajetnim paketom možne pomoči. Vendar je treba opraviti še nekaj korakov,” je v izjavi povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Sloveniji bo na voljo denar iz evropskega solidarnostnega sklada, pri tem gre predvsem za sklad za regionalni razvoj ter sklada za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija osnovala ob začetku epidemije. Fajonova je takrat dodala še, da bo šele po sanaciji mogoče analizirati škodo in rekla, da bodo morali delati zelo trdo, da sestavijo te analize.
Sanacija je zdaj mimo, roki pa se v četrtek iztečejo. Vlada medtem ni dala niti namiga, da bi se prihodnji teden zgodilo kar koli pretresljivega. Računa na podaljšanje rokov ali gre morda za to – kot ugiba poslanec – da se je vlada že sprijaznila z resnico, da bodo glavni vir za popoplavne obnove žepi davkoplačevalcev. Pri tem je pomembno poudariti, da so slovenski delavci že danes nadpovporečno obdavčeni, poleg tega jim je vlada 1. januarja že znižala plače, nato bo to storila še enkrat naslednje leto, ko bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesla iz zasebnih zavarovalnic na ZZZS in ga naredila obveznega. Je iztiskanje že iztisnjenih res prava rešitev?
Vsekakor bomo do četrtka z zanimanjem opazovali, kaj se bo zgodilo v zvezi z evropskimi sredstvi. Se bo vlada do ponujene pomoči obnašala tako nonšalantno kot do kohezijskih sredstev? Črpanje kohezijskih sredstev je namreč pod novo vlado dobesedno zastalo, medtem ko smo bili pod Janševo vlado ena izmed najbolj uspešnih držav glede izkoriščanja potenciala evropske kohezije.
M. I.