Slovenijo so prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile obsežno škodo po državi. Škoda je ocenjena na več milijard evrov, vpliv bo imela na vse državljane. V posameznih predelih države je uničena infrastruktura, vodna ujma je številnim državljanom odnesla domove, podjetnikom delavnice, proizvodne in druge poslovne obrate, prizadete so številne gospodarske dejavnosti.
Nekateri pa tudi že poročajo o večmilijonski škodi na materialu in opremi. Nekateri še več tednov ne bodo mogli zagnati proizvodnje. Ogrožena so številna delovna mesta. Posledice bodo tudi v turizmu. Najbolj sta prizadeti Koroška in Savinjsko-šaleška regija.
Škoda v gospodarstvu
Škode samo v gospodarstvu je za več sto milijonov evrov. Pravzaprav zneska za zdaj še ni mogoče niti oceniti. Da bo škoda ogromna, sporočajo iz gospodarskih združenj. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije na prizadetih območjih praktično ni podjetja, ki ne bi utrpelo škode. Že v petek, 4. avgusta, prvi dan poplav, je v celoti poplavilo BSH Nazarje, med bolj prizadetimi so po prvih podatkih tudi KLS Ljubno, podjetje Podkrižnik, Kovinoplastika Benda, Cinkarna Celje v Mozirju in Bisol v Mozirju.
Pri tem gre za škodo na infrastrukturi, opremi, materialu in izgubi prihodka. Samo za primer. V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ocenjujejo, da škoda v podjetjih samo v tej regiji presega 300 milijonov evrov, saj so poplave uničile in ustavile proizvodnjo v dveh večjih podjetjih, od katerih je odvisno tudi veliko dobaviteljev. To sta KBS Ljubno in BSH hišni aparati Nazarje.
Svarila pred ponovitvijo
V gospodarskih združenjih še navajajo, da je prioriteta vzpostavitev prometnih povezav in dostopov do podjetij. Pristojne službe pa bi morale nemudoma pristopiti tudi k čiščenju vodotokov, ki so zamašeni z odpadnim materialom. Opozarjajo, da se ne bi ob naslednjem močnejšem deževju poplave ponovile. V nadaljevanju objavljamo zbrane podatke o podjetjih, kjer je vodna ujma povzročila največ škode.
KLS: Ostali brez vsega
Med podjetji, ki ga je ujma izredno prizadela, je družba KLS Ljubno, ki zaposluje okoli 250 ljudi. Direktor in solastnik podjetja Bogomir Strašek je dejal, da so ostali brez vsega. Proizvodnja je v celoti uničena, čaka jih dolgoletna sanacija. Tovarno bodo morali tako rekoč zgraditi na novo. Vrednost škode na strojih in opremi je po njegovi oceni med 30 in 50 milijonov evrov, poslovna škoda pa znaša nekajkrat več. Nekaj mesecev ne bodo mogli dobavljati, grozi jim izguba trga in kupcev. Opozoril je tudi na posledice prekinitve njihove proizvodnje za celotno avtomobilsko industrijo, saj imajo med dobavitelji istovrstnih izdelkov 17-odstotni delež. Kdaj bi lahko znova zagnali proizvodnjo, je še prezgodaj napovedovati.
BSH: Poplavljeni v celoti
Tudi v družbi BSH hišni aparati Nazarje so utrpeli za več deset milijonov evrov škode. Proizvodnjo je v petek, 4. avgusta, v nekaj minutah poplavilo v celoti. Boštjan Gorjup, direktor družbe, je dejal, da bo škoda ogromna, ocenjevali pa jo bodo v teh dneh.
Podjetja na Koroškem
Proizvodnja se je ustavila tudi v družbi Tab iz Mežice. Podjetja iz skupine Tab Mežica v obratih v Črni na Koroškem in Žerjavu izdeluje štartne in industrijske svinčene baterije, na Prevaljah litij-ionske baterije, v Žerjavu pa poteka tudi reciklaža baterij. Posledice narasle Meže, ki je s seboj prinesla tudi veliko naplavin, so utrpeli povsod, a v različnih razsežnostih.
Škodo na infrastrukturi in opremi ocenjujejo na več milijonov ali celo več deset milijonov evrov. Proizvodnjo na Prevaljah bi lahko po sedanjih ocenah zagnali sredi tega tedna, v Žerjavu pa v ponedeljek, pet dni pozneje. Kdaj bi lahko v celotnem obsegu zagnali proizvodnjo v Črni na Koroškem, še ne morejo napovedati. Ocenjevali jo bodo šele v prihodnjih tednih. V primeru tega podjetja se postavlja tudi vprašanje glede morebitnega vpliva nastale škode v obratih na okolje. Vodstvo je pri tem zatrdilo, da glede na izjemno situacijo kakšnega večjega vpliva na okolje ni bilo. Izpostavili so rezervoarje z žveplovo kislino, ki so jih preverili. Ti so ostali nedotaknjeni in celi, zato ocenjujejo, da večjega vpliva na okolje ni bilo.
V mežiškem podjetju Cablex-M, kjer so prostori povsem uničeni, so do nadaljnjega podaljšali kolektivni dopust. Najbolj kritične kupce bodo skušali oskrbeti tako, da bodo proizvodnjo vsaj deloma preselili v druge poslovne enote po Sloveniji.
V družbah Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems iz skupine Slovenska industrija jekla (Sij) so po navedbah iz krovne družbe Sij večjo škodo zaradi poplav preprečili. Reka Meža je sicer poplavila manjši del enega od proizvodnih obratov podjetja Sij Metal Ravne in laboratorije v družbi Sij Ravne Systems, posledice razlitja pa že odpravljajo. Proizvodnjo v obeh koroških podjetjih iz skupine bodo zaganjali počasi tudi glede na razpoložljivost zaposlenih, ki so jih izredne vremenske razmere hudo prizadele.
Bisol: Prekinitev bo trajala več mesecev
V družbi Bisol iz Prebolda, ki med drugim proizvaja fotonapetostne module, so škodo ocenili na 30 milijonov evrov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je dobrih 500 metrov navzgor ob vodi od sedeža skupine BISOL Group tik ob mostu na regionalni cesti Šempeter–Šentrupert popustila brežina reke Savinje in po celotni dolini Latkove vasi prizadejala nepopisno gospodarsko škodo. Ocenjujejo, da bo proizvodnja več mesecev zaprta, stranke pa obveščajo, da bodo dobave fotonapetostnih modulov in drugih solarnih komponent do nadaljnjega onemogočene. V podjetju so razglasili izredne razmere zaradi dogodka višje sile. Sanacija škode v proizvodnih prostorih, ki sicer ne ležijo na poplavnem območju, intenzivno poteka, v skladiščnih prostorih je bil nivo vode visok še najmanj en meter. Zaradi časa kolektivnih dopustov so se prejšnji teden o ukrepih glede delavcev še odločali, vsem zaposlenim pa so sporočili, da bodo o nadaljnjih ukrepih pravočasno obveščeni.
Cinkarna v Mozirju
V poslovni enoti Cinkarne Celje v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in trdne dodatke, je poplavilo del proizvodnih in skladiščne prostore, zato je družba za dobave iz tega obrata razglasila stanje višje sile. Kot so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov ocenjujejo med 510.000 in 620.000 evri. Druge škode še ni mogoče oceniti, bo pa predvidoma manjšega obsega. Vsekakor pa do vzpostavitve normalnih razmer ter nadomestitve izgubljenih zalog surovin, embalaže in proizvodov iz Cinkarne v Mozirju ne bo mogla zagotavljati pravočasnosti že dogovorjenih dobav oziroma bodo odpreme količinsko manjše od že potrjenih količin. Na celjski lokaciji, kjer ima družba večino proizvodnje, škode ni bilo.
Uničena industrijska cona
V občini Ljubno ob Savinji je voda popolnoma uničila tamkajšnjo industrijsko cono, je dejal župan Ljubnega Franjo Naraločnik. Velenjskega Gorenja in družbe Plastika Skaza reka Paka ni zalila.
Poplavljeno Laško
Ujma je prizadela tudi Laško. Medtem ko iz Pivovarne Laško Union ne poročajo o poplavah in morebitni škodi, pa so v Thermani Laško ob tem pojasnili, da je v celoti poplavilo niže ležeče prostore. Škode še ne morejo oceniti. Sanacija bazenov v obeh hotelih bo trajala predvidoma do konca avgusta. Kopanje gostom priporočajo v Termah Zreče, Termah Olimia in Rimskih Termah. Vse druge dejavnosti delujejo nemoteno.
Poplavljeni avtomobili
Na poplavljenih območjih je veliko nevšečnosti tudi zaradi poplavljenih avtomobilov. S terena poročajo, da je ujma avtomobile številnim odnesla, veliko jih je povsem uničila. Natančnejše število in razsežnost posledic pa bosta znana šele čez čas.
Na pomoč tudi banka
V Novi Ljubljanski banki so se kmalu po ujmi odzvali s sistemskimi ukrepi in pomočjo zaposlenim, najhuje prizadetim občinam pa so donirali štiri milijone evrov, je poročalo Delo. Tako kot v pandemiji so pripravili ugodnejšo posojilno linijo v višini 100 milijonov evrov in po potrebi moratorije na odplačila posojilnih obveznosti. Podobne ukrepe so imeli v načrtu tudi za fizične osebe. Banke pa so ob tem najavile, da bodo poskrbele za svoje zaposlene na poplavljenih območjih, poleg tega pa podprle gospodarstvo in prebivalstvo z odlogi plačil kreditov ter z likvidnostnimi posojili po čim ugodnejših pogojih. NLB Banka Skopje je Rdečemu križu Slovenije in drugim organizacijam, ki pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, podarila 60.000 evrov.
V petek je odjeknila novica o tem, da bo NLB v sklad za obnovo Sloveniji po ujmi, ki je v postopku ustanavljanja, prispevala 15 milijonov evrov. Nadzorni svet banke je namreč potrdil predlog uprave pod taktirko Blaža Brodnjaka o enkratnem vplačilu v sklad. V primeru morebitne uvedbe izrednega davka ali drugih oblik dajatev za banke pa bi se ta znesek vštel v izpolnitev tovrstne obveznosti.
Vida Kocjan