Bralec nas je opozoril na članek iz leta 2007, ki nosi naslov “Slovenci nezakonito prevzemajo sklade v Republiki Srbski”, v njem pa je med drugim navedeno, da slovenski investitorji, katerih zastopnika sta Marko Konič in Aleš Musar, izvajajo scenarij prevzema sedmih skladov v Republiki Srbski, katerih vrednost je bila ocenjena na 370 milijonov konvertibilnih mark (KM), in sicer na nezakonite načine. Spomnimo, kdo je kdo – Musar je pred slabimi desetimi leti s Koničem in Rokom Habincem, s katerima je pred tem delal v investicijski družbi Aktiva, ustanovil podjetje S. T. Hammer. Za krovni finančni holding v imperiju trojice Musar-Habinc-Konič pa velja družba AG, ki je med drugim ustanoviteljica podjetja ETA Kamnik. Slovita trojica je omenjena tudi v analizi poslovanja zakoncev Pirc Musar, ki se je pred kratkim pojavila v medijih.
Marko Konič in skupina investitorjev, ki jih je zastopal, so z uporabo mreže skladov, v kateri so imeli upravljavske in nadzorne funkcije, z uporabo notranjih informacij in s pritiskom na druge udeležence na kapitalskih trgih RS in BiH močno napredovali pri svojih načrtih za prevzem sedmih skladov v RS, so leta 2007 pisale “Nezavisne Novine”, ki jih je povzel portal Capital.ba. Konič in Aleš Musar sta po podrobnih informacijah iz “Nezavisnih” virov, ki so bili posredovani vsem pristojnim nadzornim organom, za osnovo delovanja na trgu kapitala v RS uporabljala prevzeti sklad Fortuna iz Bihaća. S kapitalom bihaškega sklada so takrat množično kupovali deleže v skladih BLB-profita in banjaluški Privrednik, Jahorini Konseko iz Pala in Invest Nova iz Bijeljine.
Konič, ki je bil predsednik nadzornega sveta Fortune, je bil istočasno imenovan tudi za člana nadzornega sveta BLB-profita, katerega zaupni podatki so se uporabljali za pridobivanje protipravne premoženjske koristi. Slovenski vlagatelji, člani nadzornega sveta BLB-profita, so od družbe za upravljanje tega sklada BLB-invest zahtevali, da se jim razkrije cene, po katerih kupujejo in prodajajo določene delnice, s čimer so prekoračili svoje pristojnosti, prišlo je tudi do kršitve poslovne skrivnosti. Zanimivo je, da je Fortuna od vstopa Koniča v nadzorni svet BLB-profita svoj delež v lastniški strukturi banjaluškega sklada pomnožila. Čeprav je bil Konič takrat in v času imenovanja za člana nadzornega sveta BLB-profita tudi član nadzornega sveta sklada Fortuna, v nasprotju z zakonom tega ni navedel v svoji biografiji, ki je bila predstavljena v prospektu in statutu tega banjaluškega sklada.
Poleg tega je po navedbah virov Konič izsiljeval upravo in delničarje BLB-investa ter oviral delo nadzornega sveta sklada, zato na treh sejah niso bili sprejeti zapisniki, predvsem pa potrebni pravilniki o delu. Interesna skupina, ki jo je zastopal Konič, je nameravala pristojnosti za upravljanje BLB-profita prenesti z uprave družbe BLB-invest na nadzorni svet sklada, seje nadzornega sveta sklada pa prestaviti iz Banja Luke v Slovenijo. Zanimivo je, da so enak scenarij izvedli v skladu Fortuna, katerega družba za upravljanje se je preoblikovala v zgolj izvajalca nalog nadzornega sveta sklada, ki je poleg tega zasedala na Hrvaškem in tako rekoč namesto podjetja krojila naložbeno politiko. Posledica delovanja Koniča in njegovih partnerjev je bilo moteno delo nadzornega odbora BLB-profita in organov upravljanja BLB-invest. To je bilo razvidno iz sklepa nadzornega sveta BLB-profita, uvrščenega na dnevni red prihajajoče seje skupščine delničarjev sklada, kjer je bilo v nasprotju z vsako logiko predlagano, da sklad ne vlaga v deležih drugih skladov, vendar le v deležih podjetij. Cilj Koniča in njegovih sodelavcev je bil po mnenju analitikov zatreti BLB-profit in odpreti prostor Fortuni, ki je vlagala v sklade na območju RS.
Podoben scenarij se je zgodil tudi v primeru družbe za upravljanje skladov Privrednik iz Banja Luke, v kateri je družba Imko iz Ljubljane, katere zastopnik je bil Musar (leta 2008 je bilo uradno potrjeno, da so lastniki Imka Musar, Konič in Habinc), kupila 95,8 odstotka delnic družbe. Od takrat je Fortuna, tako kot v primeru Invest nova, močno povečala svoj delež v skladu Privrednik, ta pa je postal delničar BLB-profita. Zanimivo je, da je bil hkrati Marko Konič imenovan za predsednika uprave družbe za upravljanje Privrednik. Borzni analitiki so poudarjali, da interesna skupina, ki jo je zastopal Konič, z vstopom v sklad Jahorina Konseko iz Pala obvladuje večji del trga kapitala RS in diktira velika nihanja tečajev na banjaluški borzi, posledica tega pa je izguba znatnih sredstev skladov in manjših vlagateljev.
S popolnim prevzemom teh sedmih skladov v RS od skupaj 13 bi skupina slovenskih vlagateljev pridobila premoženje v vrednosti 370 milijonov KM, kar je skoraj 40 odstotkov sredstev industrije skladov v RS. Analitiki, ki so “razkrinkali” namene Koničeve skupine, so dejali, da je celotno situacijo zrežirala Komisija za vrednostne papirje RS, ki je dopustila takšno ravnanje, predvsem neposredno kršitev zakonodaje na področju nasprotja interesov in s podajanjem soglasja, da sta Konič in Musar vstopila v pooblastila več skladov in družb za upravljanje v RS. V Komisiji za vrednostne papirje RS so takrat navedli, da so že izvedli nadzor na podlagi očitkov o morebitnih nezakonitostih, o katerih je pisal tudi medij “Nezavisne Novine”. “Opravili smo nadzor, ugotovili dejstva in zdaj čakamo na podajo ugovorov na naš zapisnik, da bi na naslednji seji lahko sprejeli odločitve o ukrepih,” je povedal Miodrag Jandrić, predsednik KHOV RS. Jandrić je zanikal, da bi KHOV dovolil konflikt interesov na kapitalskem trgu, in navedel, da je ta institucija pristojna za dajanje soglasja k imenovanju članov uprav družb za upravljanje skladov, ne pa članov nadzornih svetov skladov.
Konič je bil sumljiv tudi v BiH
Po takratnem poročanju zveznih medijev bi lahko preiskavo zoper Marka Koniča sprožila tudi finančna policija, in sicer zaradi sodelovanja pri sumljivih poslih z namenom izigravanja zakona pri prevzemu družbe BNT Hidraulika od Novi Travnik. Da bi se izognil objavi prevzemne ponudbe, naj bi Konič novotravniško družbo prevzel preko povezanih pravnih oseb, v katerih je imel neko funkcijo – slovenske družbe Strenia in še dveh skladov. Konič je po drugi strani trdil, da dela po zakonu, in zanikal očitke, da je skladu Fortuna posredoval interne podatke BLB-profita. Očitke je ocenil kot “čudne in neutemeljene“. Zatrjeval je, da ne ovira dela nadzornega sveta BLB-profita, kot razlog za nesprejetje zapisnika s seje nadzornega sveta pa je navedel, da ne odraža tega, kar je bilo povedano na prejšnji seji. Prav tako je zanikal, da nameravajo pristojnosti družbe za upravljanje BLB-profita prenesti na upravni odbor sklada in organizirati seje izven sedeža sklada. “Vedo, kakšen je pravni okvir in kaj se da narediti. Naložbene politike ni mogoče prenesti iz družbe na nadzorni svet sklada in to tudi ni bil moj namen,” je trdil Konič in dodal, da je nadzorni svet sklada Fortuna, odkar je v tem skladu, imel samo eno sejo zunaj Bihaća. Na očitke, da želi BLB-profit prepovedati naložbe v druge sklade, je Konič dejal, da se tak predlog treh članov nadzornega sveta nanaša le na naložbe v en sklad, ker ima BLB-profit v njem prevelik odstotek delnic.
Zanimivo, da je bil Musar eden od pooblaščencev na transakcijskem računu v Liechtensteinu, so razkrili dokumenti iz Bosne in Hercegovine, ki jih je objavil tudi portal Necenzurirano. Gre za odločbo regulatorja kapitalskega trga iz Banja Luke, ki je decembra 2016 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri trgovanju z vrednostnimi papirji izrekel javni opomin družbi za upravljanje Invest Nova – njen upravni odbor je, kot že rečeno, več let vodil Musar. Regulator je Musarju leta 2016 zaradi spornih poslov preklical soglasje za imenovanje za direktorja bosanske družbe za upravljanje Invest Nova.
Dokument, ki so ga objavili na portalu Necenzurirano, navaja, da je morala družba Invest Nova kupovati delnice od povezanih podjetij iz Slovenije, ki so jih obvladovali Musar, Konič in Habinc. Vsaj v enem primeru je šel posel preko Liechtensteina – tako je regulator iz Banja Luke ugotovil s pomočjo podatkov finančno-obveščevalnega oddelka pri državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA), ki ima policijska pooblastila. Bosanski regulator je pri poslovanju mreže, ki so jo obvladovali Musar, Konič in Habinc, ugotovil kršitev zakona. Med različnimi družbami, ki so jih obvladovali, so namreč preprodajali finančne naložbe, še navaja portal. Kako je torej Musar postal milijonar? Predvsem tako, da je s svojo ekipo mahiniral z neštetimi finančnimi transakcijami, preprodajami lastniških deležev in nepremičnin med povezanimi osebami, s črpanjem denarja iz privatizacijskih skladov v BiH in Črni gori ter z likvidacijami prevzetih podjetij. Nataša Pirc Musar o vsem tem seveda ne ve ničesar – je pa leta 2007 kljub temu za genija označila Darka Horvata, čigar finančnik v Aktivi group je bil Musar. Aktiva je bil privatizacijski sklad (bivši pid), naslednji Musarjevi posli v BiH in Črni Gori pa so bili prav tako pidovski certifikatni skladi, kar kaže na to, da se je od svojega mentorja Horvata kar dosti naučil.
Sara Kovač