Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je v tem tednu uradno preselilo sedež v Maribor. Gre za prvo ministrstvo, ki je preselilo sedež iz Ljubljane. Selitev, predvidoma v Celje, načrtujejo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. V teh dneh pa je tudi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević izrazil željo, da bi se ministrstvo, ki ga vodi, preselilo v Novo mesto.
“To ni zgolj selitev ene institucije. Gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati tudi v praksi. Če želimo policentrični razvoj Slovenije, morajo tudi državne institucije slediti tej logiki. Kot ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, moramo pri tem voditi z zgledom”, je ob selitvi izpostavila ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs in dodala, da jo veseli, da je bil storjen pomemben korak, “s katerim se dokazuje, da regionalizacija ni le razvojni koncept, temveč tudi konkretna praksa”.
Morebitne kadrovske okrepitve bodo v prihodnje prednostno iskali v Mariboru
V poslovnem objektu City v Mariboru, kjer je ministrstvo že imelo svoje prostore, se bo po novem nahajal sedež ministrstva. V prvi fazi bo v štajerski prestolnici pričelo delati 70 zaposlenih. Med slednjimi bodo zlasti tisti, ki jim je Maribor bližje kot prestolnica. “Morebitne prihodnje kadrovske okrepitve pa bo ministrstvo prednostno iskalo v Mariboru”, poroča STA. Ministrica pravi, da bodo v Ljubljani in Štanjelu ohranili prisotnost ministrstva in še naprej skrbeli za enakomeren razvoj vseh delov države.
Politolog dr. Miro Haček je na omrežju X izrazil prepričanje, da bi bilo predvsem potrebno pogledati, “katero ministrstvo je v Ljubljani v lastni nepremičnini in za katero plačuje država (pogosto astronomsko) najemnino, od slednjih pa potem pogledati, koliko zaposlenih imajo iz katere slovenske regije ter nato narediti ustrezne premestitve znotraj sistema javnih uslužbencev (tisti, ki so npr. iz Ljubljane, lahko ostanejo v Ljubljani, ampak na drugih resorjih, ki se ne selijo), kar bi itak bilo potrebno redno početi, ker iz mnogih razlogov ni dobro, da se posamezniki ugnezdijo na enem in istem resorju za desetletja dolgo.”
Profesorja in političnega analitika dr. Matevža Tomšiča smo poprosili za komentar v zvezi z začetkom izvajanja decentralizacije. “To ni nepričakovano. V koalicijski pogodbi je namreč zapisano, da se bo izvedla decentralizacija oziroma da se bo delalo na decentralizaciji tudi preko takšnih ukrepov, da se bodo ministrstva in druge državne institucije preselile iz Ljubljane v ostala regionalna središča.” Glede selitve Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ocenjuje, da gre za logično izbiro. “To ministrstvo se ukvarja z občinami, regionalnim razvojem, kot tako naj bi prispevalo k bolj skladnemu regionalnemu razvoju, zato se mi zdi razumljivo, da to ministrstvo ni v Ljubljani, ampak v nekem drugem regionalnem središču”, je bil jasen. Meni, da ne bi bilo nič narobe, če bi se iz prestolnice preselilo še tudi kakšno drugo ministrstvo.
Tomšič izpostavlja, da dolgoročno to predstavlja prihranke. “Mogoče kratkoročno to prinese neke stroške, ker se morajo ljudje seliti in podobno”, je pojasnil in opomnil, da so cene nepremičnin izven Ljubljane precej nižje. “Tako da tukaj bo to prineslo neki prihranek. Poleg tega se bo s tem razbremenilo Ljubljano. Vsak dan se okoli 200 tisoč ljudi vozi v Ljubljano. To pa seveda zelo obremenjuje promet”, je izpostavil in dodal, da se bo sedaj prometni tok malo bolj uravnotežil, da se ljudje ne bodo vozili samo v Ljubljano, ampak tudi izven Ljubljane. V zvezi z decentralizacijo je opomnil, da ta prinaša tudi delovna mesta v teh regionalnih središčih, da ljudje ne bodo rabili hoditi v Ljubljano, in jih bodo lahko dobili bližje domu. “Konec koncev potem tudi neka potrošnja se bo povečala v krajih izven Ljubljane. Meni se zdi dekoncentracija res nekaj povsem pozitivnega”, je bil jasen.
Po njegovih besedah bodo določena ministrstva seveda morala ostati v Ljubljani, ker je to bolj funkcionalno, sploh za državotvorna ministrstva. “Logično je, da je v Ljubljani zunanje ministrstvo, ker so tukaj diplomati, prav tako ministrstvo za pravosodje, ker so glavne pravosodne institucije v Ljubljani. Tudi za notranje ministrstvo je verjetno smiselno, da je v Ljubljani. Za ostala pa to nikakor ni samoumevno. Sploh za ministrstvo za kohezijo, pa za ministrstvo za infrastrukturo ali pa okoljsko ministrstvo in konec koncev tudi za ministrstvo izobraževanje. Ni nobene nuje za to, da morajo biti ta ministrstva v Ljubljani.”
Na vprašanje, če lahko to vidno pripomore k zmanjševanju razvojnih razlik med osrednjeslovensko regijo in drugimi deli Slovenije, je pojasnil, da samo po sebi ne, predstavlja pa to nek začetek. V zvezi s selitvijo prvega ministrstva pravi, da lahko to razumemo kot simbolno gesto ali neki simbolni pomen, da ni Ljubljana edina, ki šteje za sedež ministrstva, ampak so tudi ostala regionalna središča povsem primerna za sedeže ministrstev, kot so Maribor, Celje in Novo mesto. Pravi, da imajo države po svetu to različno urejeno, in da ni enotnih vzorcev. “Za državo, kot je Slovenija, ki je relativno majhna, ni treba, da je vse skoncentrirano v Ljubljani”, je sklenil.
Ž. N.