Mineva leto dni od uničujočih ujm, ki so prizadele Slovenijo. Voda je odtekla, vladne obljube o hitri rešitvi stanovanjskih težav poplavljencev pa so poniknile takoj, ko so večinski mediji na tragedijo pozabili. Predsednik vlade Robert Golob je takrat govoril, da bo sanacija hitra in bo nastalo na stotine novih hiš, za poplavljence naj bi celo krajšali postopke, napovedovali so gradnjo montažnih hiš. Leto dni pozneje – vlada ni zgradila niti ene same hiše, pred nekaj dnevi pa smo premierja lahko videli politikantsko pozirati na odprtju prve hiše, namenjene poplavljencem, za katero država ni dala niti evra, saj je bila plačana iz zasebnih sredstev. Ekskluzivno predstavljamo zgodbo družine, ki je bila po poplavah medijsko zelo “pokrita”, saj ji je hišo dobesedno zasulo. Po letu dni družina še vedno živi v nekdanjem vrtcu.
Družina Krajnc – Peter Krajnc, njegova žena Bernarda B. Kranjc in štiriletni sin Tilen – je bila med najhuje prizadetimi. Hišo v Strmcu pri Lučah, na kateri sta takrat Bernarda in Peter pravkar končala renovacijo, v bližini hiš, kjer so že več generacij živeli Bernardini predniki, je odnesla voda. Ostali so brez vsega.
Plaz, ki se je utrgal navpično nad hišo, je odnesel in zasul hišo ter avto. Sanacija ni bila potrebna, prav tako ne ocena možnosti nadaljnjega bivanja v nepremičnini kot pri večini drugih poplavljencev, saj je sila narave hišo dobesedno odnesla, delno pa pokopala pod mogočnim kamenjem.
Na srečo sta pravi čas pobegnila, sin pa je bil usodnega dne na počitnicah. Izgubila sta vse, kar sta skozi leta zgradila. Takrat ju je še preveval optimizem, predsednik vlade je obljubljal vse mogoče – od gradnje novih stanovanj in montažnih hiš do spremembe toge birokracije izključno za poplavljence. Večina poplavljencev je bila takrat prepričana, da bo kmalu znova zaživela.
Kamere velikih medijev so hitro ugasnile. Poplave so izginile z naslovnic. Ko se je to zgodilo, tudi vladni politiki niso več imeli prav nobene motivacije, da bi kaj spremenili, saj poplave niso več omogočale zadostnega političnega kapitala. Lažje se je bilo ukvarjati s Palestino, kapibarami, volkovi in kulturnim bojem. Družina Krajnc je le ena izmed družin, ki so jo pozabili.
Kaj se z družino Krajnc dogaja danes?
Leto dni po poplavah družina Krajnc še nima svojega doma. Občina jo je nastanila v manjši hiški, ki je nekoč služila kot vrtec. Tam lahko, v dogovoru z občino, bivajo brez najemnine do rešitve postopka. Uničena hiša še ni bila zavarovana, saj so bili v fazi prenove, ki so jo po desetih letih skoraj zaključili.
Kljub temu, da že imajo izbrano zemljišče, kjer bi radi gradili, je pot do lastnega doma še dolga. Občina mora najprej razrešiti prostorski načrt, s tem spremeniti namembnost zemljišča v stavbno zemljišče, šele takrat pa bodo sploh dobili možnost za odkup novega zemljišča, ki so si ga izbrali. Po odkupu bo sledila vloga za gradbeno dovoljenje, za katerega v Sloveniji krožijo legende o tem, kako težko ga je dobiti in kako dolgotrajno je pridobivanje. To pomeni, da je družina Krajnc leto dni po poplavah še čisto na začetku. Zakaj?
Kriva je birokracija
“Najbolj se komplicira pri novi parceli,” je začel pripovedovati gospodar nekdanje hiše Peter Krajnc. “Največja togost, ki jo opažam, je, da niti ne moremo kupiti zemlje, kjer si želimo ustvariti novo hišo, saj ministrstvo še zdaj ni dovolilo spremembe namembnosti zemljišča,” je izpostavil.
“V naši občini [v Lučah] smo omejeni, saj ne vemo, kje je sploh varno. Mi smo našli ustrezno lokacijo, tudi lastniki so pripravljeni parcelo prodati,” je razložil Krajnc, pri tem pa poudaril, da je predpogoj za kakršnokoli nadaljnje načrtovanje gradnje to, da ministrstvo [za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano] dovoli spremembo namembnosti nekdanjega gozdnega zemljišča.
“Postopki so zdaj – kar se mene tiče – predolgi,” je potožil Krajnc. “Sploh še ne vemo, ali bo tam možno graditi ali ne. Lokacija je, kar se tiče varnosti, sicer preverjena, a se je nato na ministrstvu vse zaustavilo. Treba je pridobiti cel kup mnenj, da lahko potem občina na koncu spremeni prostorski načrt,” je dodal.
Vse se ustavi na ministrstvih
Krajnc je povedal, da jim nihče več ničesar ne obljublja. Tudi predstavniki ministrstev sami ne vedo, kako se bo zadeva izpeljala. Občina se po svojih močeh trudi, da bi razširila prostorski načrt, saj je seveda motivirana za to, da bi prebivalci ostali v isti občini. Postopki na ministrstvu se brez pojasnil vlečejo že več mesecev, v navezavi na to pa je Krajnc pojasnil, da smo ravno v času dopustov, ko stvari potekajo še počasneje.
Ob omembi, da je predsednik vlade obljubil pospešitev birokratskih postopkov, je Krajnc povedal, da so postopki takšni, kot so bili prej. Na tem področju se po njegovih besedah “ni popolnoma nič spremenilo”, ministrstva pa so tista, kjer se vse stvari ustavijo.
Občina poskuša, a ministrstva vedno najdejo nove birokratske ovire
“Redno komuniciram z občinsko urbanistko. Občina neprestano pošilja dopise in prošnje, naj se zadeva vendarle razreši. Stalno nekaj ni okej, stalno je nekaj potrebno dopolniti. Na ministrstvih oz. na državni ravni se zakomplicira. Žal sem žrtev birokracije,” je izpostavil Krajnc in dodal, da ne gre za ogromna gozdna zemljišča, ki bi jih bilo treba uničiti, temveč za parcelo v velikosti 400 kvadratnih metrov. Ministrstvo še kar ne more sprejeti odločitve niti v primeru tistih, ki so bili najbolj prizadeti. Sam ne razume, zakaj so postopki na ministrstvu za slabih 400 kvadratov nekdanjih gozdnih površin tako dolgotrajni.
Nova obljuba za september, a pot do novega doma je še dolga
Dodal je sicer, da so jim pred kratkim obljubili, naj bi stvari uredili do septembra, a zaupanja v vladne obljube Krajnc po dolgem letu nima več. “Potem pa spet nekaj zavrnejo, pa vmes so dopusti, pa zopet je potrebno kaj dopolnjevati,” je izpostavil.
Pozor – tudi po najboljšem scenariju, če bo torej ministrstvo občini resnično dovolilo širiti prostorski načrt in spremeniti namembnost, je to še vedno le začetek. Takrat bo družina lahko zemljo šele kupila. Nato se bodo začeli drugi birokratski postopki, ki za začetek vključujejo pridobivanje gradbenega dovoljenja. Potemtakem je skoraj nemogoče pričakovati, da bi lahko družina še letos zaživela življenje v novem domu.
Saga družine Krajnc je le ena od mnogih
Kdo je kriv, da leto dni po poplavah oče Peter, mama Bernarda in sin Tilen živijo v nekdanjem vrtcu? Peter Krajnc je prepričan, da ministrstva, torej izvršila oblast – vlada. Iz njegove pripovedi je razvidno, da ministrstva nočejo pomagati in poplavljence celo aktivno sabotirajo.
Poplavljenci in župani prizadetih mest glasno kritizirajo prepočasno sanacijo – celo župani, ki so deklarirani levičarji. Občina Črna na Koroškem je že opozorila na težave z zagotavljanjem sredstev, zavirajoče birokratske postopke in veliko psihološko stisko ljudi – tudi zaradi novih poplav.
Politična elita se nastavlja kameram v Parizu, na Luče so pozabili
Ljudje še kar čakajo, dobesedno kot brezdomci, vrh politike pa je medtem v Parizu oz. na novo postavlja spomenike Titu, obnavlja partizansko bolnišnico Franja in se ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Naj spomnimo, da je del denarja, ki naj bi bil namenjen obnovi po poplavah, “splaval” tudi v nakup podrtije na Litijski 51, ki je odnesel ministrico Dominiko Švarc Pipan.
Poplave so dobre izključno zato, da vlada išče izgovore za svoj siceršnji debakel, ko dejansko vsa država stoji v paralizi, vladni predstavniki pa pravijo, da zaradi poplavne obnove. Katere poplavne obnove? Saj se ni nič zgodilo. Krajnčevi bodo vsaj še en božič preživeli pod streho, ki ni njihova, prav tako tudi drugih 649 razseljenih. Kamere so ugasnile, politiki pa se že veselijo novih zmag v olimpijskem Parizu. Družina Krajnc medtem čaka, da se uradniki na ministrstvih vrnejo z dopusta.
Predsednika vlade so poplave nehale zanimati, ko so ugasnile kamere. (Foto: STA)
Vprašanja ministrstvu
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Mateja Čalušić, smo poslali vprašanje v zvezi s kalvarijo družine Krajnc.
Zanimalo nas je, zakaj postopki “tečejo” tako počasi. Kaj se je na koncu zgodilo z obljubami predsednika vlade, da se bodo birokratski postopki pospešili? Zakaj mora družina v nekdanjem vrtcu čakati na milost, zakaj ministrstvo občini ne dovoli spremembe namembnosti nepomembnih 400 kvadratov gozdnih površin? Odgovore ministrstva bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.
Mitja Iršič