V času velike noči ljudje pogosteje posegajo po nekaterih živilih, med katerimi so šunka, jajca, hren in potica. Ta so se po ugotovitvah statističnega urada precej podražila že lani, glede na visoko inflacijo, h kateri močno prispevajo višje cene hrane, pa bi lahko bila letos še dražja.
Potrošnikom je sicer od lanske jeseni na voljo spletna stran s primerjavo cen živil, ki je zaživela v okviru vladnih ukrepov za spopad z draginjo. Fizični popis cen ponuja informacije o 14-dnevnih fizičnih popisih cen za določen nabor živil v fizičnih trgovinah Eurospin, Lidl, Hofer, Mercator, Spar in Tuš, spletni popis cen pa ponuja dnevno sveže javno dostopne podatke o cenah živil za prek 17 tisoč živil s spletnih trgovin Tuš, Spar, Mercator in Jager.
Kot je nedavno objavil statistični urad, je bila leta 2021 stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji 97-odstotna in najvišja v zadnjih 15 letih. Prebivalec Slovenije jih je v tem letu v povprečju porabil 11 kilogramov. Za nakup 10 jajc je bilo medtem leta 2022 treba v povprečju odšteti 2,09 evra ali 3,5 odstotka več kot predlani.
Lani je bila priprava potice precej dražja kot predlani. Kot so navedli statistiki, se je lani kilogram pšenične moke podražil za 24,3 odstotka, kilogram masla za 19,1 odstotka, kilogram sladkorja za 38,2 odstotka, liter polnomastnega mleka za 31,6 odstotka. Urad podatkov za nadev potice in šunko ne razkriva. Glede hrena pa navaja, da ga je Slovenija lani uvozila 7,1 tone, izvozila pa eno tono.
V Sloveniji je marca letos letna stopnja inflacije znašala 10,5 odstotka, navaja STA. Največ, 2,9 odstotne točke, so k njej prispevale prav za 19,1 odstotka višje cene hrane. Meso se je podražilo za 18,2 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 20,1 odstotka ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka, kažejo podatki statističnega urada s konca marca.
Demokracija