Po napovedih IMF bo letos gospodarska rast v Sloveniji slabša, kot je bilo predvideno. Še oktobra je bila napovedana 2,6-odstotna rast, sedaj je pričakovati zgolj 1,8-odstotno. Precejšnje poslabšanje napovedi je pripisati dogajanjem v globalnem okolju in za gospodarstvo neugodni gospodarski politiki doma.
Gre za najnovejšo in hkrati tudi najslabšo napoved gospodarske rasti izmed vseh institucionalnih napovedi. Umar je februarja napovedal 2,1-odstotno rast BDP, EBRD 2-odstotno rast, Banka Slovenije 2,6-odstotno, Evropska komisija pa 2,5-odstotno.
IMF je sicer v zadnji gospodarski napovedi znižal gospodarsko rast večini držav, med drugim tudi Združenim državam in Kitajski, kar je pripisal ameriškemu povišanju tarif, ki so trenutno na 100-letnem višku. Spomnimo, Bela hiša je napovedala univerzalne tarife za vse trgovinske partnerje, ki so trenutno za številne države suspendirane.
Svetovna gospodarska rast je bila znižana za 0,5 odstotne točke na 2,8, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotke na 3 odstotke. V letu 2026 so predvideni “popravki” navzgor za ZDA in druge razvite ekonomije, poroča Reuters. IMF sicer dodaja, da napovedi temeljijo na podatkih s 4. aprila in bi lahko hitro postale nerelevantne, zaradi hitro spreminjajočega se globalnega gospodarskega okolja.
“Vstopamo v novo ero, saj se svetovni gospodarski sistem, ki deluje zadnjih 80 let, postavlja na novo,” je za medije povedal glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas.
Kot je navedel, so generator nestabilnosti predvsem trgovinske napetosti in visoka stopnja negotovosti glede prihodnjih politik. “Gre za precejšen vpliv, ki zadeva vse regije sveta. Opažamo nižjo rast v ZDA, nižjo rast v območju evra, nižjo rast na Kitajskem in tudi v drugih delih sveta,” je povedal Gourinchas v intervjuju za Reuters. K temu je dodal, da bi v primeru večje zaostritve trgovinskih napetosti med ZDA in drugimi državami to vplivalo na dodatno negotovost, povečalo volatilnost na finančnih trgih ter zaostrilo finančne pogoje poslovanja. Poslabšanje gospodarskih obetov je hkrati tudi zmanjšalo povpraševanje po dolarjih, a IMF zaenkrat še ne skrbi odpornost mednarodnega monetarnega sistema.
Golobove gospodarske “reforme”
Negativno svetovno gospodarsko klimo pa bi bilo seveda mogoče premostiti z domačimi ukrepi – z lajšanjem administrativnega in davčnega bremena gospodarstva ter temeljnega vhodnega stroška, energije.
Slovenija sodi, tako GZS, med evropske države z največjimi davčnimi obremenitvami plač. “Zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023–2026 prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja vlado na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih,” so že februarja zapisali v izjavi za javnost.
Tako pa je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: “Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo.”
K premostitvi neugodnih svetovnih trendov bi prispevala tudi administrativna razbremenitev podjetij oziroma t. i. “deregulacija” poslovnega okolja. Tako je ta mesec komentiral predsednik Obrtno-podjetniške zbornice na nedavni okrogli mizi GZS: “Poleg številnih birokratskih ovir in visokih stroškov energije se naše gospodarstvo sooča tudi z izjemno visokimi obremenitvami plač. Na to nas sicer že dlje časa opozarja tudi OECD. Poročilo te organizacije je pokazalo, da smo v Sloveniji po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki na 7. mestu med 38 državami OECD. In namesto da bi sledili priporočilom, da razbremenimo plače, se nam že julija letos obeta nova obremenitev v obliki prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ta naj bi državi prineslo dodatnih 700 milijonov evrov. Vsi mi pa še vedno ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar, če že zdaj vemo, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanjkuje.”
Ž. K.