Nedavna anketa Vox Populi v Dnevniku, razkriva, da predlagana novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne uživa podpore prav med tistimi, ki jo bodo morali plačati – med zaposlenimi. Večina anketirancev, ki jih reforma neposredno zadeva, ji nasprotuje.
Pričakovano največ podpore ima med mladimi in upokojenci, najmanj pa med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. Najbolj priljubljen ukrep je uvedba zimskega dodatka, najmanj pa zvišanje upokojitvene starosti. O tem, kaj reforma dejansko prinaša, si lahko preberete tukaj.
Z obstoječo pokojninsko reformo je dobro seznanjenih 25,1 odstotka vprašanih, medtem ko 59,5 odstotka odzivnikov pozna situacijo le delno, 15,4 odstotka pa ni seznanjenih. Glede prispevkov za pokojnine jih 45,9 odstotka meni, da bi morali ostati enaki, 26,4 odstotka jih želi znižati, 20,1 odstotka pa bi jih raje zvišalo. Med anketiranimi, ki so seznanjeni s pokojninsko novelo, 33,3 odstotka podpira predlog, 45,8 odstotka pa ga zavrača, medtem ko se 20,9 odstotka vprašanih ni opredelilo.
Tisti, ki so z novelo seznanjeni, so odgovarjali še na nadaljnja vprašanja in ocenjevali posamezne ukrepe, ki jih novela prinaša. Največ podpore, kjer 41,6 odstotka vprašanih, ukrep zelo podpira, prejeli bi zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov, ki bi se postopno dvignil na 250 evrov. Postopno zvišanje odmernega odstotka na 70 odstotkov zelo podpira 40,4 odstotka vprašanih.
Na slabšem bodo zaposleni
Najbolj razdeljeno je mnenje glede ukrepa usklajevanja rasti pokojnin z inflacijo, kjer največ vprašanih ukrepa niti ne podpira in mu niti ne nasprotuje (22,7 odstotka). Da gre za mini reformo in le za manjše popravke, meni 63,8 odstotka vprašanih, le 24,7 odstotka vprašanih meni, da gre za bistvene spremembe sistema.
Večina vprašanih (35,7 odstotka) meni, da gre reforma bolj v škodo zaposlenim, le 13,6 odstotka pa jih meni, da gre v korist delodajalcem. 33,2 odstotka vprašanih meni, da je reforma kompromisnega značaja.
Kot so navedli pri Dnevniku, so z reformo v povprečju najbolje seznanjeni stari od 46 do 60 let, glede na zaposlitveni status pa po slabi seznanjenosti izstopajo nezaposleni. Predlagane ukrepe najbolje poznajo volivci Levice, med katerimi jih je 36 odstotkov odgovorilo, da so dobro seznanjeni, sledijo volivci SDS, ki reformi tudi najostreje nasprotujejo, navaja časnik.
Podpirajo jo mladi, ki splošno dvomijo v to, da bodo pokojnine sploh dobili
Najbolj pozitivne ocene o predlaganim ukrepom pokojninske reforme so podali mladi, stari do 30 let, med katerimi reformo podpira 46 odstotkov anketirancev, med dijaki in študenti pa kar 52 odstotkov. Po drugi strani reforma prejema najslabše ocene med srednjimi leti in nezaposlenimi; 60 odstotkov vprašanih v starosti od 31 do 45 let in 55 odstotkov v starostni skupini od 46 do 60 let je ne podpira. Med zaposlenimi je 52 odstotkov tistih, ki so proti, med nezaposlenimi pa 63 odstotkov. Med starejšimi od 60 let in upokojenci je delež podpornikov večji od nasprotnikov.
Največ nasprotovanja povzroča postopno zviševanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let ob 40 letih pokojninske dobe, čemur močno nasprotuje 33,3 odstotka vprašanih. Sledi postopno zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let, s čimer se ne strinja 32,3 odstotka anketirancev, medtem ko 31,5 odstotka nasprotuje tudi ideji, da bi za izračun pokojninske osnove upoštevali 40 zaporednih in najugodnejših let.