Znan je povzetek javnomnenjske raziskave Standardni evrobarometer – jesen 2023/2024, ki se je v EU in Sloveniji izvajala med 23. oktobrom in 17. novembrom 2023. Med drugimi ugotovitvami raziskave se kaže, da Slovenci izstopamo po predvsem nizki stopnji zaupanja v domače institucije oblasti in pesimizmu pred prihodnostjo, hkrati pa nas najbolj skrbi inflacija in priseljevanje.
Vsakoletno poročilo raziskave Standardni evrobarometer za Slovenijo je del rednih objav merjenja javnega mnenja v Evropski uniji, ki prikazujejo stališča slovenske javnosti in državljanov Evrope do Evropske unije (EU) kot tudi do aktualnih političnih in socialnih zadev v državi in EU.
Največji izziv sta inflacija in priseljevanje
Kot največji izziv pred Slovenijo v tem času Slovenci navajajo rast cen/inflacijo oz. naraščanje življenjskih stroškov, ki ga izpostavlja več kot tretjina vprašanih Slovencev, enako za svojo državo menijo tudi Evropejci. Na drugo mesto pred izzivi vprašani postavljajo priseljevanje, ostale tematike pa izgubljajo ostrino. Vprašani so precej nezadovoljni s trenutno smerjo poteka stvari v državi; skoraj dve tretjini Slovencev in nekaj nižji delež Evropejcev meni, da stvari v državi ne gredo v pravo smer – trend, ki kaže na porast nezadovoljstva v primerjavi s pomladjo 2023.
Slovenci med najbolj pesimističnimi glede prihodnosti Le slaba četrtina Slovencev (24 odstotkov) je v tem trenutku zadovoljna s smerjo razvoja v Sloveniji, večina (63 odstotkov) jih meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer. Pesimizem je glede splošne situacije v državi oz. najbolj glede gospodarskega položaja v Sloveniji, kjer pričakuje poslabšanje skoraj polovica (49 odstotkov) Slovencev. Med sedemindvajseterico so Slovenci med najbolj pesimističnimi, manj optimizma glede stanja v državi v naslednjem letu izražajo le še vprašani na Češkem.
Le vsak peti Slovenec zaupa slovenski vladi
Večina Slovencev (80 odstotkov) se počuti državljane EU, kar je nad povprečjem EU27 (72 %). Ugled EU je v očeh Slovencev bodisi nevtralen bodisi pozitiven, le manjšina vidi EU negativno. Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, med Slovenci izstopa predvsem nizka stopnja nezaupanja v domače institucije oblasti, ki je ena najnižjih med državami članicami. Le vsak peti Slovenec (20 odstotkov) zaupa slovenski vladi, 77 odstotkov ji ne zaupa, rezultat, ki Slovenijo po zaupanju v nacionalno vlado postavlja na samo dno lestvice EU27. Precej podobno stopnjo zaupanja Slovenci izražajo do slovenskega parlamenta, ki mu zaupa 21 odstotkov Slovencev, ne zaupa pa 76 odstotkov.
Močna podpora evru in prostem pretoku državljanov, manj politiki priseljevanjaMed politikami, ki uživajo najvišjo podporo v Sloveniji, sta skupna gospodarska in monetarna unija z evrom in prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU – oba predloga presegata 90- oz. 80-odstotni konsenz. Predlogi različnih skupnih politik dosegajo vsaj 50-odstotno podporo med Slovenci, opazno manj Slovencev kakor v povprečju vprašanih v EU27 podpira predlog skupne evropske politike o priseljevanju.
TV in radio najpogostejša vira informacij, a zaupanje v medije zaradi pritiskov padaGlavni posamični vir informiranja o evropskih političnih vprašanjih predstavljata televizija in radio, najbolj izgubljajo pomen tiskani mediji.
Slovenci so kritični glede kredibilnosti nacionalnih medijev, večji del vprašanih meni, da niso vredni zaupanja. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije, ki pa jih vprašani večinoma znajo prepoznati.
Tanja Brkić