Ekonomist Lahovnik je prepričan, da bi morala za uspešno financiranja obnove ministrstva prerazporediti sredstva za nujne izdatke, povezane z obnovo, prestrukturirati kohezijske vire EU za obnovo in vključiti solidarnostna sredstva EU. Letos ta znašajo 100 milijonov, naslednje leto pa 300 milijonov evrov, šele zatem pa uvesti novo dajatev za obnovo. So pa tako pridobljena sredstva zaradi pohlepnih Golobovih prijateljev v nevarnosti (tukaj), na kar je treba spomniti.
Ekonomist Matej Lahovnik je vladi Roberta Goloba namignil, kako naj uspešno financira obnovo. Lahovnik: “Pravi koraki financiranja obnove bi bili: 1) Rebalans proračuna – ministrstva prerazporedijo sredstva za nujne izdatke, povezane z obnovo; 2) Prestrukturiranje kohezijskih virov EU za obnovo; 3) Solidarnostna sredstva EU 100 milijonov letos + 300 milijonov 2024; 4) Sledi nova dajatev za obnovo.” Vlada je po poročanju Domovine nedavno razmišljala, da bi banke oziroma njihove izredne dobičke davčno obremenila ter tako krila finančne posledice katastrofalnih poplav, ki so opustošile dele Slovenije.
Spomnimo: na eni od komercialnih televizij je prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša v soočenju s premierjem Robertom Golobom izpostavil, da je potrebno najprej vse možne vire najti drugod, potem pa denar iskati pri slovenskih davkoplačevalcih. “Ko gre za pričakovanja, da bodo gospodarstvo in posamezniki ravnali solidarnostno, pa je zelo važno, da vlada dokaže, da je prej postrgala vse, kar ni nujno potrebno, in šele potem šla na žepe davkoplačevalcev,” je namreč dejal in dodal, da bo to test. “Mislim, da se vlada tega zaveda,” je opozoril Janša.
Banke in zavarovalnice po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča sicer niso edine, ki bi morale prispevati svoj delež za obnovo infrastrukture in pomoč prizadetim državljanom. O vladni zamisli je za Domovino spregovoril ekonomist Maks Tajnikar, ki nasprotuje novim davkom za banke. Kot pravi, je očitno, da inflacija “napihuje dobičke”. Bolj jih seveda tam, kjer so konkurenčne razmere slabše, manj pa tam, kjer so boljše, kar pa pri nas ni le na področju bančništva, marveč tudi denimo na področju farmacevtske industrije. Dodatni davek za banke bi bil po njegovem diskriminatoren, ideološko obarvan ukrep, sovražen do bank.
Tajnikar: “Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem, najverjetneje pa bi se še obdržal in skozi čas povzročal težave.” Po njegovem tudi nov davek za zavarovalništvo ni smiseln. Dobički namreč niso tako visoki, zavarovalnice pa poslujejo na pragu rentabilnosti oziroma donosnosti. Zavarovalnice bodo tako ali tako pričele z maksimalnim povračilom škod, same pa ne premorejo toliko denarja, da bi uspešno delale oboje, torej povrnile škodo in solidarno prispevale. In če bi že uvedli davek na podjetja, bi bilo po vsej verjetnosti treba spremeniti davek na dohodek pravnih oseb, ki pa bi moral postati progresiven, toda z vključenimi investicijskimi olajšavami. Druga možnost pa je uvedba davka na nepremičnine. Več tukaj.
Domen Mezeg