Še posebej v času prejšnje vlade smo lahko videli, kakšnim dvojnim merilom smo priča, ko gre za poročanje o aktivnostih “naših” in “vaših”. Ko smo bili priča izvažanju izmišljenih zgodb na evropski parket z namenom, da bi se očrnilo desnosredinsko oblast, se je to oglaševalo kot nujno obveščanje Evrope o stanju demokracije pri nas. Kot sveto resnico se je vzelo prodajanje zgodbe, kako naj bi bili priča represiji in pritisku na medije, čeprav so tedaj mediji v resnici vseskozi brez zavor kritično poročali do oblasti. Sedaj, ko je evropska poslanka Romana Tomc Bruselj obvestila o Golobovi vojni z mediji, pa gre tukaj naenkrat za “pranje slovenskega perila v javnosti”.
Na evropsko poslanko Sophie in ‘t Veld, ki jo je slovenska javnost podrobneje spoznala, ko je kot vodja misije Evropskega parlamenta obiskala Slovenijo, da bi preverila stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji, je evropska poslanka Romana Tomc nedavno naslovila pismo, v katerem je opozorila, da vladajoča stranka izvaja nevzdržne pritiske na neodvisne novinarje in medije.
Preberite tudi:
Evropska poslanka je kot zastopnica Slovenije v odboru LIBE, odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, s pismom obvestila kolege in kolegice, da vse od nastopa aktualne oblasti medijska svoboda v Sloveniji pada. “Nova skrajno leva vlada je že večkrat poskušala podrediti RTVS,” je bila kritična in izpostavila nedavni primer pritiska na enega izmed programskih svetnikov. Na slednjega naj bi pritiskala poslanka Gibanja Svobode, Mojca Šetinc Pašek,, rekoč, da ima zgolj 30 minut, da podpiše zahtevo za sklic izredne seje programskega sveta zavoda, na kateri bi razrešili generalnega direktorja RTV. V nasprotnem primeru mu je zagrozila z odvzemom mesta predsednika Uprave družbe Sava Turizem d. d. Družba je namreč v večinski državni lasti, država pa ima posledično moč imenovati in razrešiti vodstvene kadre.
Izpostavila je tudi na spornost nedavno sprejetega zakona o RTVS, ki je neustavna v skladu z mnenjem številnih pravnikov. Čeprav nismo priča vojni ali naravni nesreči, je oblast zakon sprejela po nujnem postopku, javna razprava pa tako sploh ni bila omogočena. “Predmetni zakon bi obglavil sedanje vodstvo RTV in – več kot verjetno – ukinil pogodbe vsem zaposlenim, ki so jih podpisali v času aktualnega vodstva. Premierjeva retorika je v tem primeru izjemno razdiralna, saj opozicijske politike in kritične medije imenuje kot “zlo”, “temne sile”, “tovarno zla”, “tovarno laži” itd. Javno se je pritoževal nad nekaterimi novinarji in članki, ki so bili do njega kritični. Vidni člani vlade navajajo konkretne novinarje, ki bi jih radi odpustili z RTV Slovenija po sprejetju novega zakona,” je še med drugim dodala Tomčeva.
O obveščanju javnosti sedaj ni ne duha ne sluha
Ker je Romana Tomc s konkretnimi primeri ponazorila, kako vladajoči izvajajo pritisk za razliko od tedaj, ko se je le splošno govorilo, kako naj obstajal pritisk na medije, ker ta pač ni obstajal in jim v resnici ni ostalo kaj drugega, to očitno moti večinske medije. S tem se namreč razkriva pravo barvo oblasti, ki so jo sami pomagali postaviti.
S tem ko se pojavi članek z naslovom v smislu “Novo pranje slovenskega perila v tujini”, se poskrbi za to, da javnost ne bi slučajno pomislila, da gre za resnične probleme, ampak za “natolcevanja”. Težko človek namreč negira zapis o stanju, saj so podani konkretni primeri pritiskov na medije, še posebej pa na javni RTVS, ki si ga vladajoči želijo na vsak način podrediti. Ne želijo namreč, da je tistih, ki jih je je*eno več, le več, ampak da povsem prevladajo, da ne bo slučajno kdo pomislil, da bi pripravil oddajo, kjer bi bil glas za tiste “nezaželene” oziroma za tiste, ki si drznejo podati kritiko njihovega dela.
Če osrednji mediji kdaj pozabijo, da bi dodali celo izjavo napadenega, še posebej v primeru, ko gre za stranko SDS ali njenega predsednika, se to tukaj seveda ni zgodilo. To je sicer prav, a zanimivo je, kako so vladno stališče uporabili v delu naslova v smislu članka na portalu javne RTVS: “Romana Tomc: Vlada se gre vojno proti medijem. Gibanje Svoboda: Neresnica in blatenje”. Zopet z namenom, da se ustvari pri bralcih vtis, kako naj bi šlo za neko neosnovano tožarjenje.
“To izmišljeno izjavo Petra Gregorčiča je omenjeni Andrej Prebil zanikal,” so med drugim glede primera pritiska s strani vladajočih, ki ga je izpostavila Tomčeva, dejali v Gibanju Svoboda in dodali, da je poslanka Pašek Šetinc demantirala izjavo, da bi kakorkoli pritiskala. Prebil, nad katerim naj bi se pritisk po besedah Gregorčiča izvajal, naj bi celo razmišljal o tožbi. Čemu tega dejansko ne stori, ni jasno. Ker če ima prav, bi lahko iz tega pobral zajeten izkupiček. “To, da ne toži, je zelo močan indic, da je vse res in da Gibanje Svoboda medije po putinovsko napada tudi prek gospodarskih družb v javni lasti,” je ob tem komentiral politični analitik Mitja Iršič.
Jasno postaja, da so novinarji, ki odkrivajo afere in opozarjajo na neučinkovitost aktualne vlade, dnevno podvrženi pritiskom in grožnjam. Robert Golob si namreč želi vzpostaviti popolno oblast v vseh inštitucijah in hkrati utišati še tistih nekaj manjših medijev, ki so do njega kritični. To je povsem drugače kot v času prejšnje vlade, ko več denarja mediji v zgodovini države še niso dobili. Med njimi tudi tisti, ki so bili zelo kritični do Janševe vlade. Se mar na račun neenakomernih vatlov, ki jih večinski mediji imajo, še kdo čudi, čemu je zaupanje v medije vedno manjše, ko se s tako neenakimi vatli poroča? Pravijo, da naj bi se plesalo, a ljudje vidijo, da je daleč od tega.
Sara Kovač