Demokracije na globalni ravni usihajo in Slovenija je po letu 2022 žal del tega trenda, izhaja iz poročila V-Dem (Varieties of Democracy).
Poročilo ne pušča veliko dvoma: “Slovenija je bila nedavno v obdobju avtokratizacije (2015–2021), a si je razmeroma hitro opomogla do konca leta 2022, ko je oblast prevzela levoliberalna koalicija. Kljub temu pa je nova vlada začela kazati znake avtokratskega odklona, saj si prizadeva spodkopavati medije in politično opozicijo, kar je sprožilo množične proteste. Poslabšanja v letih 2023–2024 so raven demokracije v Sloveniji znižala nazaj na raven iz leta 2021 in jo postavila ob bok Slovaški, ki se prav tako približuje jasnemu obdobju avtokratizacije.”
Avtokratizacija je proces, v katerem politični sistem države korak za korak drsi iz demokratičnega v vse bolj avtoritarnega. Proces se začne postopoma, z relativno majhnimi ukrepi, ki pa vendarle koncentrirajo moč v rokah določene skupine ljudi ali celo posameznika.
Slovenija se je z vlado Roberta Goloba znašla v neugledni druščini držav, ki so na negativnem trajektoriju. Medtem ko poročilo ugotavlja, da (denimo) Češka postaja bolj demokratična, je bila Slovenija glede na trend uvrščena ob bok Namibiji, Rusiji in Togu. Na podobno negativnem trajektoriju je glede na ugotovitve poročila tudi Slovaška.
Golobova Slovenija, črna ovca Evrope in sveta
Še več, avtorji poročila so Slovenijo uvrstili na t. i. “watchlist” oziroma poseben seznam držav, ki jih bo treba v prihodnje spremljati zaradi drsenja v avtokracijo. Stopnja odklona od demokracije glede na prejšnje stanje je bila v Sloveniji največja, celo večja od Rusije. To sicer ne pomeni, da Slovenija uživa manj demokracije kot Rusija, temveč da se stanje v določenem časovnem obdobju slabša v večji meri kot v Rusiji.
Poročilo ugotavlja tudi visoko stopnjo politične polarizacije, ki je sicer značilna za avtokratizirajoče države.
Ugotovitve ne presenečajo
Poročilo sicer za slovensko demokratično opozicijo ne prinaša velikih presenečenj. Vlada Roberta Goloba, ki jo je na oblast pripeljalo proticepilsko in v nekaterih primerih nasilno protestno gibanje, že od samega začetka mandata uvaja ukrepe, ki niso značilni za demokracijo. Mandat se je začel s formacijo posebnega seznama oseb, ki so v času prejšnje vlade napredovali v javni upravi, nato pa nadaljeval s kadrovskim cunamijem v javnih ustanovah, kjer je vlada eksplicitno “čistila” posameznike, za katere je domnevala, da so t. i. “janšisti”. Najbolj znan je primer čiščenja “janšistov” na policiji in RTV, kjer je prišlo do številnih kadrovskih menjav na podlagi domnevnega političnega prepričanja in celo do odpuščanj nezaželenih novinarjev. Podoben fenomen je bilo mogoče opazovati v drugih družbenih podsistemih, čeravno so bili deležni manj javne podpore.
Prišlo je tudi do policijskega posega na naš medij, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada vdrli v prostore Nova24TV in od televizijskega voditelja Tomašiča zahtevali mobilni telefon in računalnik, kljub temu da v zadevi sploh ni bil osumljenec.
Problematika je v zadnjem obdobju dobila odmev tudi na evropskem političnem parketu. Nedavno je v Slovenijo zaradi zaskrbljujočih trendov prispela misija poslancev EPP, resolucija stranke iz zadnjega kongresa pa je Slovenijo poimensko izpostavila kot problematično državo v oziru instrumentalizacije pravosodja v politične namene. “Zavračamo poskuse politične instrumentalizacije ali vmešavanja v sodstvo in javno tožilstvo, zlasti v Španiji in Sloveniji,” so zapisali.
Ž. K.