Evropski poslanec Milan Zver (SDS/ELS) je maja lani pri Splošnem sodišču EU vložil tožbo proti Evropski komisiji, saj ta ni želela razkriti internih dokumentov o misiji podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove v Sloveniji, kjer obstaja sum, da je ta vplivala na odločitev ustavnega sodišča v zvezi s sodbo o ustavnosti zakona RTV Slovenija. Zadeva je zdaj tik pred razpletom. Věra Jourová bo 18. junija izvedela svojo usodo.
Administrator Splošnega sodišča EU je namreč strankam poslal dopis, da je postopek zaključen, sodba pa bo 18. junija razglašena na javni obravnavi ene od razpravnih dvoran na sedežu sodišča v Luxemburgu. Le še približno tri tedne torej in življenje se utegne za akterje afere Jourová-ustavno sodišče močno spremeniti: tako za bivšo evropsko komisarko Věro Jourovo, ustavnega sodnika Mateja Accetta kot tudi celotno slovensko vlado. Gre za proces, ki bi lahko zamajal tako EU, slovensko politiko kot slovenski in evropski medijski prostor – v igri so namreč obtožbe, da je evropska komisarka vplivala na člane ustavnega sodišča ene od držav EU v kritični sodbi, kjer je politika prevzela javni medij RTV Slovenija. Za kaj gre?
Po obisku si je ustavno sodišče kmalu “čudežno” premislilo, pri čemer sta dva ustavna sodnika povsem spremenila svoje mnenje, eden od njih je bil Matej Accetto, ki se je srečal z Jourovo. Zakon o RTV Slovenija, ki je bil zaradi odločitve ustavnega sodišča sprejet, je javni medij potisnil v naročje skrajne levice, ki obvladuje vse slovenske družbene podsisteme. Obisk Jourove je bil skrajno sumljiv, saj je po čudnem naključju sovpadal s spremembo mnenj sodnikov, sume v vmešavanje evropske komisarke v notranje zadeve Slovenije pa so poglobili še cenzurirani dokumenti, ki jih je Evropska komisija dostavila Zveru.

Zver se je za tožbo sicer odločil, ko politična in upravna pot nista dali rezultatov.
Dokumentacija je še danes cenzurirana
Še najbolj problematično pri vsej zadevi je to, da je del dokumentacije o obisku, ki ga je po dolgotrajnih prizadevanjih uspelo pridobiti Zveru, še danes povsem brez prave razlage počrnjen, kar je izredno sumljivo. Tožba gre torej zdaj v uradni postopek.

Zver je izrazil upanje, da bo Evropsko sodišče o primeru odločilo čim prej. “Zato ker je to precedenčni primer. V njem nočemo samo dokazati neke krivde ali kršitve splošnih načel iz upravnega postopka ali kršitev materialnih pravil prava Evropske unije, ampak tudi zlorabo pooblastil, ki se je v tem primeru zgodila, in pa nedopustno intervencijo enega od visokih uradnikov evropske izvršne oblasti v državi članici, in to na polju, na katerem je država članica popolnoma suverena,” je pojasnil.

“Tisti hip, ko neka institucija izgubi zaupanje, pade v krizo in lahko tudi razpade, zato se mi zdi pomembno, da razkrivamo take stranpoti, take napake, kot se je zgodila pri intervenciji Vere Jourove v slovenski politični in pravni prostor,” je dejal na majski novinarski konferenci.
Kaj želijo s tožbo doseči?
V tožbi Jourovi očitajo nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, hkrati pa zahtevajo, da komisija predloži vso dokumentacijo o obisku, vključno z elektronsko komunikacijo med Evropsko komisijo in slovensko vlado ter drugimi akterji. Zver meni, da je že na podlagi pridobljene dokumentacije jasno, da so se zgodile kršitve, namen tožbe pa je tudi z razsodbo zagotoviti, da takšni primeri ne bi postali stalna praksa v Evropski uniji.
Tožbo je pomagal sestaviti ugledni mednarodni odvetnik in pravni strokovnjak za mednarodne odnose Miha Pogačnik, medtem ko bo uradni zastopnik primera pred sodiščem odvetnik Janez Stušek.
18. junija bo torej šlo za veliko večjo stvar kot sodbe o nepravilni cenzuri dokumentov s strani Evropske ekomisije – gre za zadevo, kjer je na tehtnici pristojnost EU, da se neformalno vmešava v interne zadeve držav članic. Ne le tam, kjer ima de jure pristojnosti, ampak tudi tam, kjer želi na subverziven način doseči spremembe v pajdaštvu z lokalnimi levimi vladami. Prav je, da državljani EU vedo, da se to dogaja.
I. K.
