Povprečen državljan v vsem demokratičnem svetu in tudi pri nas v Sloveniji, ko se odloča, katero stranko bo podprl in kateremu kandidatu bo dal svoj glas, to stori najpogosteje na osnovi obljub. To velja posebej za predvolilni čas. Le velika manjšina se sprašuje, koliko so te obljube realne, in še veliko manjša manjšina, na čem temeljijo. Je pa neizpodbitno dejstvo, da je ravno v tem, na čem predvolilne obljube temeljijo, bistvena razlika med blokoma, ki ju popularno označujemo kot levico in desnico. Levica postavlja svoje obljube in napovedi na predvidevanjih – prerokbah svojih, vsaj za mene lažnih, prerokov od Karla Marxa pa do, če sledimo Rogerju Scrutonu[i], Slavoja Žižka. Ker se te prerokbe ena za drugo izkazujejo kot napačne in lažne, si levica neprestano ustvarja nove preroke in obraze, ki so zaradi svojih lažnih obljub in zgrešenih konceptov pozabljeni do naslednjih volitev.
V nasprotju s tem, in to je glavna razlika med političnima poloma, si sredinske in desnosredinske stranke prizadevajo zagotoviti čim višjo kakovost bivanja za svoje državljane na osnovi znanstvenih in strokovnih analiz. Na racionalen način[ii] iščejo najboljše rešitve za gospodarske in socialne probleme in optimalne rešitve za bodoči razvoj. Pri dokazovanju te svoje trditve bom izhajal iz spodnjega grafa[iii].
Na osnovi tega grafa je jasno razvidno, da je dvig življenjskega standarda možno doseči samo z istočasnim dvigom ekonomske svobode. Točka, ki označuje Slovenijo, leži pod rdečo puščico, slednja pa nakazuje edino racionalno možnost nadaljnjega razvoja. Temu razvoju je sledila sedanja desnosredinska vlada in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. To dokazuje naslednji graf.
Trendu, prikazanem na grafu 2 je sledila skladno z grafom 1 tudi gospodarska rast, bruto domači proizvod je tako npr. v lanskem letu narasel za dobrih 8 odstotkov, in drugi ekonomski kazalci: zmanjševala se je brezposelnost in dosegla najnižjo vrednost v samostojni Sloveniji. Tej racionalni in objektivno uspešni gospodarski politiki sedanje vlade so stranke leve opozicije dosledno nasprotovale. Niso hotele videti dejanskih uspehov te vlade, vse, kar je bilo zanje pomembno, je, da ta vlada ne sledi prerokbam lažnih prerokov nove levice. Racionalna prizadevanja sedanje vlade so vidna tudi v novem gospodarskem zemljevidu Evrope, ki ga povzemam po analizi v referenci 3 in ga podajam v naslednjem grafu 3. Iz njega je razvidno, da je Slovenija v gospodarskem smislu prvič vstopila v, če smem uporabiti ta izraz, jedrno Evropo – obarvano zeleno. Leva opozicija je neprestano ponavljala, da želi vključiti Slovenijo v jedrno Evropo, s svojimi dejanji pa jo je ravno od nje oddaljevala. Nikoli ni doumela, da se neka država in tako tudi Slovenija lahko giba samo vzdolž rdeče puščice (graf 1) naprej ali nazaj, nikakor pa ne pravokotno na to. To je pač dejstvo racionalnih analiz, je pa v nasprotju, to priznam, a prerokbami mislecev – prerokov tako stare kot nove levice. In oni sledijo samo tem prerokbam.
Svoje dokazovanje o tem, kako pogubno bi bilo v nasprotju z zdravo pametjo slediti mislecem stare in nove levice, čemur je namenjena ta kolumna, želim dopolniti s še enim primerom. Skozi celotno obdobje sedanje vlade je leva opozicija stalno ponavljala, kako demokracija v Sloveniji propada. In to nadaljuje še danes v predvolilni kampanji. Pri tem so očitno brez najmanjšega razmisleka sledili prerokbi starega očeta svojih prerokov Karla Marxa, ki je trdil, da kapitalizem vodi v propad demokracije, in niso bili sposobni ali niso hoteli videti dejanskega stanja. Pri prikazu dejanskega stanja sem uporabil podatke znanega britanskega časnika The Economist[i]. Na osnovi njih sem pripravi graf, ki prikazuje rast in upad indeksa demokratičnosti v Sloveniji. Mislim, da je tudi na osnovi tega grafa več kot očitno, kdaj in kdo je vodil vlado, ko je slovenska demokracija napredovala, in kdo takrat, ko je nazadovala.
Mislim, da sem z obema primeroma, gospodarskim in političnim, dovolj jasno pokazal, kaj so dejstva in kako se na njih odziva desna sredina. Ta analizira dejansko objektivno ugotavlja stanje in z ozirom na to stanje išče najboljše rešitve za posameznika, ki si želi živeti v demokratični družbi enakopravnih posameznikov in materialnega blagostanja. Populistična levica pa želi predvsem uresničevati napovedi njihovih lažnih prerokov, naj bodo te še tako absurdne in dokazano neuresničljive in napačne. Taka stremljenja povsod tam, kjer jih lahko uresničujejo, vodijo v splošno revščino. Primerov, ki to dokazujejo, je v svetu na žalost kar preveč.
Naj zaključim, da iz vsega povedanega sledi, da imamo Slovenci na prihajajočih volitvah dve diametralno nasprotni možnosti. Lahko izberemo pot demokracije, napredka in materialnega blagostanja ali pa sledimo napovedim lažnih prerokov v revščino in splošno pomanjkanje. Verjamem, da bodo slovenski volivci volili po logičnem premisleku in izbrali pot napredka in blagostanja.
dr. Andrej Umek
————-
[i] Economist Intelligence Unit, Democracy Index 2021, The Economist, 2021.
[i] Roger Scruton, Zablode, prevare, hujskaštva, misleci nove levice, Družina, 2019.
[ii] Steven Pinker, Razsvetljenstvo ZDAJ, v zagovor razumu, znanosti, humanizmu in napredku, UMco, 2019.
[iii] Terry Miller, Anthony B. Kim, James M. Roberts, 2022 Index of Economic Freedom, The Heritagfe Foundation, 2022.