Organizatorji dogodka Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) so apolitična organizacija z močnim gospodarskim interesom v odnosu do države in ves čas aktivno spremljajo dogajanje na političnem parketu. S tem namenom so povabili stranko SDS na volilni maraton, kjer so podjetniki izrazili svoja stališča in podali predloge za naprej, da bi bilo okolje podjetnikom bolj naklonjeno. Podpredsednik SBC Igor Akrapovič je predsedniku vlade Janezu Janši čestital za hrabro pot v Ukrajino in se zahvalil za sprejete ukrepe, ki so razbremenili tiste, ki so preobremenjeni. To je najbolj izobražen del kadra, ki je v zadnjih letih masovno odhajal v tujino. Akrapovič je izrazil upanje, da se bo takšna politika razbremenitve nadaljevala, ostali člani pa so delo vlade v teh težkih časih pohvalili.
Delegacija SDS v sestavi predsednika Janeza Janše, ministra mag. Andreja Širclja, ministra Zvoneta Černača, ministra mag. Andreja Vizjaka, vodje poslanske skupine Danijela Krivca, poslanca mag. Marka Pogačnika in kandidata za poslanca Rada Gladeka je v petek sodelovala na volilnem maratonu, ki ga z vsemi volilnimi strankami pripravlja Klub slovenskih podjetnikov (SBC).
Dogodek je vodil njihov predsednik, uspešen poslovnež Joc Pečečnik. Pojasnil je, da so v klubu podjetniki politično neopredeljeni, v prvi vrsti pa želijo pomagati pri spreminjanju okolja. “Dotaknili smo se že nekih tem o ‘mindsetu’ naših mladih, ki od te države bistveno več pričakujejo, kakor pa želijo dodajati,” je izpostavil. Podjetniki so v okviru kluba imeli možnost zastavljali vprašanja, sicer pa Pečečnik poudarja, da bi radi tudi v prihodnosti ohranili tesne stike in aktivno sodelovali pri izboljšanju okolja.
Predsednik vlade Janez Janša se je članom in članicam SBC uvodoma zahvalil za sodelovanje zadnji dve leti, še posebej tistim, s katerimi so se srečevali na Brdu pri Kranju in so iskali rešitve za omilitev gospodarskih posledic koronakrize. “To niso bili lahko časi, a smo jih relativno dobro prebrodili tudi z vašo pomočjo, kar kažejo tudi makroekonomski kazalci,” je dejal Janša. “Za pandemični čas zadnji dve leti je bilo značilno krizno upravljanje. Za naprej si želimo, da bo v ospredju razvojno upravljanje. Že leta 2020 smo začeli govoriti, da se je treba osredotočiti na okrevanje, čeprav epidemije še ni bilo konec,” je še dodal in napovedal, da je treba poskrbeti za razvoj v prihodnosti.
Za boljše upravljanje z državo ocenjuje, da je pomembna sprememba miselnosti, kar pa je verjetno nekaj najtežjega. Številni najstniki sploh ne vedo, kaj je njihov cilj v življenju, če že, gre pa za stvari, ki ne predstavljajo tveganja in rasti. “To je naš osnovni problem in tega se moramo lotiti bolj resno kot doslej. Vi ste verjetno že v mladih letih bolj pogumno pristopili do teh stvari in ste tudi zato danes tu, kjer ste,” je še dejal Janša. Dodal je, da si v stranki želijo zavezništva s celotnim gospodarskim sektorjem, ker samo skupaj lahko nekaj premaknemo naprej. “Mladi mislijo, da vsak, ki je danes uspešen, je takšen, ker se je tak rodil, ker mu ni v življenju nič šlo narobe. Mislim, da je zelo pomembno, da tudi podjetniki mladim spregovorite o svojih neuspehih.”
Debirokratizacija in razbremenitev dela bosta vplivala na razvoj gospodarstva
Naslednji pomemben paket, kjer vidi potenciale za izboljšanje, je debirokratizacija. “Imamo veliko zadev, ki so popolnoma nepotrebne, ki jih delamo, ker so predpisane. Imamo pripravljen tudi drugi paket za debirokratizacijo, ki je še obsežnejši kot prvi, vendar ga nismo spravili čez parlamentarno sito,” je povedal in dodal, da se bodo učinki prvega paketa v prihodnjih mesecih zagotovo poznali na gospodarstvu. “Naslednji zakon, ki bo vplival na razbremenitev dela, je zakon o dohodnini, ki smo ga sprejeli. Naslednji korak, ki smo ga skušali narediti že sedaj, a ni bilo dovolj večine, pa je razvojna kapica. Potrebujemo strateško odločitev, ali bomo naslednjim generacijam ponudili dobro plačana delovna mesta in perspektivo doma ali pa jih bomo potisnili ven. Bolj resno se moramo spopasti s socialno demagogijo, ki je velik problem,” je ob tem dejal predsednik stranke in dodal, da so številni proti razvojni kapici, še preden o njej spregovorijo.
Spomnil je, da smo imeli pripravljen tudi načrt liberalizacije trga dela, v pogovorih pa so celo s sindikati prišli zelo daleč. “Na začetku je bilo veliko navdušenje, sedaj, ko je brezposelnost zgodovinsko nizka, zaposlenost pa zgodovinsko visoka in imamo ugodno okolje za te spremembe, ker ni nobenih neposrednih kolateralnih učinkov in letos bi morali ujeti ta veter v jadrih, pa je navdušenje minilo,” je dejal premier. Po njegovih besedah so zelo pomembni tudi skladi tveganega kapitala za pomoč start-upom, ki jih potrebujemo, “ki morajo biti v večji in enostavnejši obliki, kot so dosedanji razpisi, ki so ujeti vse možne okvire.”
Slovenija je bolj prepoznavna
“Zelo pomembno je, ko gre za vprašanje donosnih tujih investicij, da imate državo, ki je prepoznavna po dobrem. Mislim, da smo zadnjega dobrega pol leta na nek način Slovenijo približali temu cilju, deloma zaradi vodenja svetu EU deloma zaradi naše vloge pri Ukrajini in temu, kar se dogaja, ko gre za odpravljanje in blaženje posledic. Dejstvo je, da še posebej, ko gre za pomembne stvari, to šteje in je treba na tem nadaljevati,” je povedal.
Na vrsti je razvojno upravljanje
Po njegovih bomo “skušali čim hitreje preiti v celoti iz kriznega na razvojno upravljanje in se koncentrirati na stvari, ki se nam zdijo očitne in ki Slovenijo lahko bistveno dvignejo v svojih razvojnih potencialih.” “Slovenija še ni izkoristila vsega. Imamo kar dober zalet, če danes primerjamo naš in hrvaški ter srbski BDP ter število prebivalstva, in se spomnimo, da je bila Srbija ob našem osamosvajanju nekje na 70 % slovenskega BDP na prebivalca, danes pa smo pri 50 milijardah, potem vemo, v katero smer moramo iti,” je povedal.
V nadaljevanju so besedo dobili članice in člani SBC. Igor Akrapovič, podpredsednik SBC, je predsedniku SDS čestital za hrabro pot v Ukrajino in se zahvalil za sprejete ukrepe, ki so razbremenili tiste, ki so preobremenjeni, in to je najbolj izobražen del kadra, ki je v zadnjih letih masovno odhajal v tujino. Akrapovič je izrazil upanje, da se bo takšna politika razbremenitve nadaljevala. Izpostavil pa je tudi vprašanja energentov in jedrske energije. Podjetnik Iztok Podkrižnik je čestital vladi za uspehe v težkih časih, v katerih živimo, veliko pohval pa je bilo izrečenih tudi na to, da se v Sloveniji veliko stvari premika v pozitivno smer, veliko se gradi, stvari gredo na boljše.
Jure Knez iz Dewesofta je bil mnenja, da bi bilo treba mlade inovatorje izpostavljati in podpirati na podoben način kot slovenske športnike, Martin Jezeršek pa je izpostavil razpis za najbolj prizadete, ki bo dal nekaj finančne spodbude tistim, ki so imeli upad prihodkov višji od 75 %, “kar je dobro in za kar se zahvaljujem.” Pogovor se je kasneje vrtel tudi o študentskem delu.
Les je strateška surovina
Marko Lukić iz podjetja Lumar je izpostavil, da so vsi podjetniki za kakovosten in učinkovit javni sektor, ker če je ta predebel, je davčno problematičen in birokratiziran, spregovoril pa je tudi o lesarski industriji. Pri tem so ga zanimali načrti glede te panoge. Predlagal je verigo vrednosti, da bomo kot država več delali in gradili z lesom. Okoljski minister mag. Andrej Vizjak se je tu odzval rekoč, da nam v lesni verigi manjkajo lesnopredelovalni centri in da se ta vrzel izkazuje v relativno visokih cenah. “Prek podnebnega sklada smo podpirali gradnjo z lesom in to še podpiramo, osebno pa sem bil zadržan do enega projekta gradnje najemniških stanovanj z lesom, ker je bil cenovno vprašljiv. V Sloveniji moramo več narediti na pridelavi polizdelkov, ki so uporabni v gradbeništvu, in tu je polje za izboljšave,” je ocenil Vizjak.
“Slovenci nismo tako razklani kot zgleda, kot prikazujejo mediji ali kot se zdi, ko je ta debata zgolj na političnem prizorišču. Največja razklanost je med volivci in nevolivci, polovica ljudi voli, polovica pa ne. Poleg tega imamo izkrivljen proporcionalni volilni sistem, ki to spodbuja. King maker pa tako ni največja koalicijska stranka, ampak najmanjša,” je v nadaljevanju pogovora povedal Janša in dodal, da so “sestavili koalicijo iz drugače mislečih, razpadla pa je koalicija enako mislečih, torej koalicija iste barve. “
Gospodarstvo ne more podpreti določene stranke
“Eden od problemov, zaradi katerega smo, kjer smo oziroma nismo dlje, kot smo, pa je ta, da se glas realnega sektorja in gospodarstva odriva stran. Smo edina država, ki ima demokratičen sistem, kjer podjetnik ne sme prispevati stranki kot podjetje, smo edini, kjer je to prepovedano. Podjetnik lahko prispeva kot posameznik in omejeno, kot podjetje pa ne. Torej vi se kot podjetnik ne morete odločiti, da boste prek podjetja podprli nek program politične stranke in to financirali. Pri nas se je to naredilo nalašč, da gospodarstvo nima vpliva, tega ni nihče opazil, zaradi tega se nihče ni razburjal. To je problem, ker nekdo, ki dejansko ustvarja realno podlago za blaginjo, ima bistveno manj vpliva kot sindikati, ki so povsod,” je glede sodelovanja s podjetniki in gospodarstvom povedal Janša.
“Kar se tiče zaposlovanja v javnem sektorju v prihodnih desetletjih pa bomo potrebovali več zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, ker se kot družba staramo, v zdravstvu, ker so te potrebe večje in je to neizogibno, tudi v šolstvu in otroškem varstvu, čeprav smo v šolstvu v rekordih, imamo velikanske rezerve in premalo otrok. Imeli bomo sladke probleme, ko bo premalo prostora v vrtcih, ker bo še enkrat več otrok, kot jih je sedaj. Generacije otrok so namreč sedaj velike le v številu 18 tisoč in to so prepolovljene generacije, če primerjamo tiste iz leta 1950. V administraciji pa imamo v tem trenutku 45 tisoč več zaposlenih kot leta 1996, ko je Slovenija prevzela vse funkcije lastne državnosti ob digitalizaciji,” je glede zaposlenih v javnem sektorju dejal Janša in dodal, da je plačni sistem v javnem sektorju treba spremeniti.
Podjetniki si želijo tesnejšega sodelovanja z ministrstvom za gospodarstvo
V pogovoru je bila izražena tudi prošnja po oblikovanju ministrstva za gospodarstvo, ki bi neposredno in redno (morda mesečno) komuniciralo s podjetniki ter sproti reševalo težave, nakar je predsednik SDS odvrnil, da so v tem mandatu kljub epidemiji kot vladna ekipa obiskali več kot 500 podjetij. “Obiskali smo vse regije, sam sem se ogromno naučil ob teh obiskih, marsikaj smo naredili tudi na podlagi teh srečanj. Tudi danes smo se veliko naučili,” je dejal. “S tistimi, ki ustvarjate konkretno podlago blaginje, je treba sodelovati. Vemo, da je samo gospodarska rast trajna, realna podlaga blaginje, vemo, kako to nastaja in vsaka vlada mora biti v zavezništvu z gospodarstvom, sicer ni razvojna,” je zaključil.
Sara Kovač