“Vloga ograj je kanaliziranje migracij, da ni po ena skupina na vsak kilometer, ampak da se zberejo na določenih točkah, kjer se glavnina nahaja. Policija jih posledično lažje obravnava. Nemogoče je pričakovati od policije, da bo nekaj učinkovitega naredila, ker za to trenutno nima pravih pooblastil. Patrulje bodo migrante kvečjemu hitreje zaznale. Mogoče bodo imele psihološki vpliv na počutje (večji občutek varnosti) v teh okoljih. Ampak policija v resnici ne mora kaj dosti narediti. V tem trenutku policisti opravljajo Sizifovo delo,” opozarja varnostni strokovnjak Andrej Rupnik.
Migrantska problematika v delih Slovenije se zaostruje. Po eni strani oblasti napovedujejo odstranitev ograje na meji, hkrati pa policija napoveduje okrepljene patrulje na kritičnih območjih. Policija: “Zaradi nedovoljenih vstopov tujcev v Slovenijo, v zadnjem obdobju predvsem na območju Posavja, smo povečali prisotnost policistov na tem območju, v sodelovanju s hrvaškimi policisti izvajamo mešano patruljiranje, prilagajamo načine dela, nedovoljene vstope pa odkrivamo tudi s pomočjo tehničnih sredstev. Najpomembnejše pa je zagotavljanje varnosti ljudi, ki prebivajo ob meji in sodelovanje z občani, ki svoje okolje najbolj poznajo ter nas redno obveščajo o opažanjih in vseh dejavnikih, za katere menijo, da vplivajo na varnost v njihovem okolju.”
Na vprašanje, ali je smiselno hkrati podirati ograjo in povečevati policijsko prisotnost (krepiti obmejne policijske patrulje), je skušal med drugim odgovoriti varnostni strokovnjak Andrej Rupnik: “Varnostni problemi so zanesljivo povezani s tem, da ljudje, kjer je največji naval vstopanja v Slovenijo (to so trenutno Rigonce – gre za najbolj obremenjen predel) … Ljudje se tam enostavno počutijo nelagodno, čeprav hujših incidentov zaenkrat ni.” Rupnik je spomnil na besede premierja Roberta Goloba, ki je dejal, da je ograja na meji neučinkovita. Ta ograja res ni nekaj, prek česar bi trenutno migranti plezali, ampak gredo tam, kjer je ni. In na delu območja Rigonc ograje ni, zato tam tudi vstopajo. Pri ljudeh to vzbuja nelagodje in strah, ki je sicer lahko upravičen ali pa tudi ne (gre za subjektivno kategorijo). Ljudi ni mogoče kar prepričati, da naj jih ne bo strah, rekoč da je “vse pod nadzorom”.
Ljubljana Vič: v prenatrpanem azilnem domu so pogosti konflikti
Drugi varnostni vidik pa je prenatrpanost v azilnih domovih, ljudi je enostavno preveč, gneča pa generira konflikte. V Logatcu in Ljubljani je nastanjeno preveliko število oseb glede na razpoložjive kapacitete. Hujših incidentov zaenkrat v Logatcu še ni bilo, se pa migranti ves čas sprehajajo po mestnih ulicah. So pa težave ekološke narave (odvržena oblačila, hrana itd.). Po drugi strani pa v Ljubljani na Viču že prihaja do incidentov. Policija je “precej reden gost” tamkajšnjega azilnega doma. Dogajajo se namreč obračunavanja med samimi migranti, saj to niso homogene skupine. Posamezne nacionalnosti so že sicer nestrpne druga do druge, zato prihaja do sporov. Prav tako so nekatere skupine nevarnejše od drugih, jim jemljejo osebne predmete, mobilne telefone itd. Podobne so bile že pred časom razmere v centrih za migrante v BiH, kjer so situacijo obvladovali Afganistanci in Pakistanci. Rupnik se je za konec dotaknil tudi ravnanja oblasti, ki bi po eni strani odstranila ograje na meji, po drugi pa krepile obmejne patrulje.
Predvsem na Metelkovi migranti prevzemajo vodilno vlogo v oskrbi z ilegalnimi drogami!
Rupnik: “V tem trenutku je to približno tako kot, da bi dež lil kot iz škafa, neprestano. Vi se pa trudite z vrečami za ustavljanje poplave. Ne gre! Migranti kaskadno, iz ene države v drugo prehajajo s čarobno besedo “azil”. Pri tej besedi se represija neha in se tako rekoč začne sociala. Migrante se pripelje v centre.” Tam se čaka na njihovo vložitev uradne vloge za azil, vendar pa v resnici ne čakajo, ampak odidejo naprej proti naslednji meji, ko se oblečejo, najedo itd. Rupnik je prepričan, da gre za eno najširših zlorab pravnih rešitev v Evropi, v tem primeru na temo azila. Policija pa je glede tega skoraj povsem nemočna. Vloga ograj pa je kanaliziranje migracij, da ni po ena skupina na vsak kilometer, ampak da se zberejo na določenih točkah, kjer se glavnina nahaja. Policija jih posledično lažje obravnava. “Nemogoče je pričakovati od policije, da bo nekaj učinkovitega naredila, ker za to trenutno nima pravih pooblastil. Patrulje bodo migrante kvečjemu hitreje zaznale. Mogoče bodo imele psihološki vpliv na počutje (večji občutek varnosti) v teh okoljih.”
“Ampak policija v resnici ne mora kaj dosti narediti. V tem trenutku policisti opravljajo Sizifovo delo.” Rupnik meni, da bi se morali sestati ministri trenutno z migrantskimi tokovi najbolj prizadetih držav (Hrvaška, Slovenija, Madžarska, Avstrija in Italija itd.). In v sodelovanju z drugimi državami na balkanski poti (ki so prav tako prizadete), skleniti neko politično koalicijo ter si prizadevati za spremembe pravnega reda, ki bi onemogočil zlorabo azilnega sistema. To pomeni, da če je nekdo v prvi varni državi zaprosil za azil, a če ni počakal do konca postopka, izgubi pravico za prošnjo v kateri koli državi EU. Slediti bi moral izgon v matično državo. Prav tako je treba razmišljati o rešitvah čim bližje državam izvora migrantov (denimo prehodni centri v Afriki za čakajoče na odobritev azila na Danskem). Zapisano velja za ekonomske migrante, ki predstavljajo veliko večino populacije. V tej masi se tisti, ki so dejansko upravičeni do mednarodne zaščite po Rupnikovih navedbah enostavno porazgubijo in gredo s tokom. Za konec: zanimiv je tudi podatek, da ponekod v Ljubljani, predvsem na Metelkovi, migranti prevzemajo vodilno vlogo v oskrbi z ilegalnimi drogami.
Domen Mezeg