Roman Prosen, nekdanji uspešni podjetnik in gostinec, se je obrnil na uredništvo Domovine, da bi delil svojo zgodbo o dolgotrajnem iskanju pravice na slovenskih sodiščih. Lastnik nekdaj uspešne picerije Romano v Kranju se na to poslovno pot nikoli ne bi podal, če bi vedel, koliko gorja mu bo to prineslo.
Kljub dokazilom, da je avstrijski banki v celoti vrnil – in celo preplačal – posojilo ter da slednja svojih zahtevkov za izvršbo nikoli ni utemeljila s papirji, so slovenski sodni mlini brez končnega epiloga mleli vse od leta 1996. Še več, nekateri sodniki so celo priznavali, da so jih avstrijske banke podkupovale. Tudi po pravnomočni sodbi, da je vse plačal, Avstrijci s hiše niso želeli umakniti hipoteke, slovensko pravosodje pa ni znalo ukrepati.
Prosenova težava se je začela pred več kot tremi desetletji, ko je kupil objekt “Kanu” v okolici Medvod in se odločil za njegovo prenovo. Sicer je bila zgodovina diskoteke obremenjena s tragedijami prejšnjih lastnikov, a je vseeno kot vizionar upal na uspeh. Po začetku prenove so se v objektu ustavili ljudje, ki so želeli nekaj pojesti, a jih je moral Prosen odsloviti, ker prenova še ni bila dokončana.
Med tremi možmi iz Avstrije sta bila tudi Aleks Šimenc, vodja poslovalnice Posojilnice bank v Celovcu, in trgovec z gradbeno opremo Pichler. Pogovor se je razpletel in Prosen se je odločil za obsežno investicijo. Avstrijska banka mu je ponudila ugodne pogoje kredita, Pichler pa konkurenčne cene opreme. Kredit v skupni vrednosti 1.200.000 mark je bil sklenjen leta 1994. Prosen je redno odplačeval obroke, pri čemer je denar pogosto osebno predajal Šimencu ali pravnemu zastopniku banke v Ljubljani. Vsakič je prejel potrdilo o plačilu. Kljub uspešni prenovi v rednem odplačevanju dolga so se kasneje pojavila namigovanja o spornih praksah Posojilnice bank, kot je pranje denarja v nepreglednem poslovanju, saj kredit ni bil prijavljen pri Banki Slovenije.
Prodati je moral hišo, da je odplačal kredit
Kljub začetnim uspehom in rednemu odplačevanju kredita so se težave začele pojavljati, ko je vodja poslovne banke Šimenc kar naenkrat prekinil komunikacijo in ga nato pozval, naj poskuša vrniti celotno posojilo v enem znesku. Prosen je takrat prodal svojo hišo, da bi zaprl kredit.
Po tem, ko je Prosen zaprl kredit, se je pokazalo, da so bili v ozadju spori in malverzacije. Vodja poslovalnice Šimenc je bil obsojen zaradi finančnih malverzacij, kar je povzročilo dodatne zaplete v Prosenovi zadevi. A tu se je nočna mora za Prosena šele dobro začela. Ko je leto in pol odplačeval kredit in ga vrnil že skoraj tretjino, nato pa banki izplačal še preostanek v višini dobrih 420.000 mark, je pričakoval, da bo Posojilnica bank izbrisala hipoteko na njegovem hotelu, a obvestila o tem ni bilo od nikoder. Čeprav je Prosen poravnal vse obveznosti, so ga banke bremenile s tožbami in z izvršbami.
Prosenove pravne bitke so se nadaljevale, saj je sodišče ignoriralo izvedensko mnenje, ki je tako dokazalo, da banka nikoli ni predložila verodostojnih dokumentov o obstoju dolga. Kljub temu da je sodni izvedenec potrdil, da je Prosen preplačal svoje obveznosti, so banke še naprej vlagale izvršilne predloge, kar je povzročilo dolgotrajne in mučne sodne postopke.
Leta 2009 se je zadeva končala na vrhovnem sodišču, kjer so potrdili, da Prosen ni dolžan plačati 693.000 evrov, saj je avstrijska banka zastopala osebo, ki ni bila pooblaščena. Kljub vsem dokazom in mnenjem strokovnjakov je sodišče v prvi fazi odločilo v korist banke, kar je Prosenovo zadevo še dodatno otežilo. Prosenova zgodba se je v koronskem obdobju ponovno aktivirala, ko je banka vložila še eno zahtevo za izvršbo. Tokrat mu je uspelo s pravnimi sredstvi, saj je sodišče potrdilo, da banka ni dokazala obstoja dolga. To je bila prelomna točka v njegovem dolgem boju proti banki.
Kljub končnemu uspehu je Prosen še naprej izpostavljen psihičnemu pritisku in stresu, ki ga je povzročila dolgotrajna pravna bitka. Po 30 letih boja načrtuje, da se bo končno umiril in se osredotočil na svoje zdravje ter družino, medtem ko ostaja zaskrbljen zaradi dolgotrajnih posledic, ki jih je prinesla ta izkušnja.
Tanja Brkić