Nemški finančni minister Christian Lindner je pred dnevi v pogovoru za časopis Kölner Stadt-Anzeiger izrazil dvom v modrost hitenja v prihodnost »ničelne stopnje ogljičnih izpustov« pri proizvodnji električne energije. Še zlasti to velja v primeru, ko ni nobenega zanesljivega vira energije, ki bi nadomestil izpad energije iz premoga.
Trenutna »semaforska« vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialisti (rdeči), liberalci (rumeni) in zeleni (zelena), roko na srce ni edina, ki brezglavo razgrajuje nemški energetski sistem. Ta trend v nemški gospodarski politiki traja že skoraj trideset let, tudi ko so na oblasti »črni«, torej krščanski demokrati CDU. Vendar pa je med vladavino črnih ta trend potekal počasi, medtem ko ga je semaforska koalicija krepko pospešila. Za leto 2038 predvideno »ničelno ogljično prihodnost« so prestavili na leto 2030, že lani so zaprli še zadnjo nuklearko, pospešeno pa so zapirali tudi elektrarne na premog.
Zaradi tega in za nameček še zaradi vojne v Ukrajini so cene električne energije poletele v nebo, saj mora Nemčija zdaj zelo drago energijo uvažati iz soseščine, predvsem jedrsko iz Francije ter premogovno iz Poljske.
Lindner, sicer član liberalne stranke, je kot finančni minister eden redkih glasov razuma v rdeče-rumeno-zeleni vladi in kot tak skuša vplivati na kolege, naj ne hitijo brezglavo v izvajanju »zelene agende«. V nedavnem intervjuju je dejal: »Preprosto povedano, energija je draga, ko je redka. Zato zdaj ni čas za zapiranje elektrarn. Dokler ni jasno, da je energija na voljo in cenovno dostopna, bi morali končati sanje o postopni opustitvi električne energije na premog leta 2030. Ta datum tako ali tako ne vpliva na podnebje, saj je dovoljeno, da se emisije CO2, prihranjene v Nemčiji, dodatno ustvarjajo na Poljskem.« Dodal je še, da subvencioniranje »zelene energije« in industrije, ki izgublja konkurenčnost zaradi visokih cen energije, ni rešitev, saj breme državnih subvencij v končni fazi spet pade na pleča davkoplačevalcev.
Ti pa so semaforske vlade že pošteno siti. Draga cena energije in vzporedna gospodarska kriza je skupaj s problemi, ki jih prinaša nora migracijska politika, razlog, da je v anketah podpora strankam rdeče-rumeno-zelene koalicije v prostem padu, podpora desnici pa skokovito narašča.
Bogdan Sajovic