“Vendar vas pozivam, da takoj zagotovite izvajanje veljavnega zakona in z nakazilom omogočite delovanje STA, ker delate sramoto Sloveniji!”, je v starorežimskem Dnevniku nekdanji direktor RTVS Igor Kadunc moraliziral slovenske ministre, ministrice, premierja Janeza Janšo in direktorja UKOM-a Uroša Urbanijo. To je prav tisti “krepostni” gospod, ki nam je ostal v nepozabnem spominu iz časa vodenja RTV Slovenija, ko je z davkoplačevalskim denarjem ravnal kot “svinja z mehom”. Med drugim je dopuščal financiranje skrajne Mladine, dopuščal je javno žaljenje predsednika države s strani novinarke Eugenije Carl, nudil promocijo narkokriminalcu Anisu Ličini, dopuščal očitno politično pristranskost novinarjev itd. In ta gospod se danes igra nekakšnega spovednika vladajočih.
“Spoštovane ministrice in ministri slovenske vlade, če bi imel sposobnosti Emila Zolaja, bi zapisal: J’accuse. Pa nimam, tako vam polagam na srce, če ga še imate, in v možgane zelo jasno sporočilo: vi osebno ste odgovorni za to, da je STA v situaciji, v kakršni je, in odgovorni ste za najbolj nagnusno ravnanje s kolektivnim kaznovanjem zaradi nestrpnosti do direktorja Bojana Veselinoviča,” je vladajočim v “nepristranskem” in “neodvisnem” Dnevniku sporočil bivši direktor javne RTV Slovenija Igor Kadunc, ki se je po poteku mandata vživel v vlogo aktivista oziroma “slabe vesti” slovenske družbe. Da gre za gospoda, ki ima na svoji grbi grehov na pretek in da njegovo javno oglašanje zveni povsem neumestno, smo že zapisali na začetku tega prispevka.
A kot kaže, gospod Kadunc v svoji dvoličnosti ne občuti niti kančka “sramu”, ki ga vehementno očita drugim. Kolikokrat bomo še morali zapisati, da je prav Bojan Veselinovič tisti, ki je v polnosti odgovoren za nastalo situacijo v zvezi z STA. Predstavljajte si, da ste delodajalec, ki zaposli neko osebo, ki je dolžna ravnati v skladu s pogodbo podpisano z delodajalcem, a ravna v nasprotju z njo. Vse te mesece smo bili priča izigravanju in taktiziranju direktorja STA, ki se je na vse mogoče načine skušal izogniti predaji dokumentacije, bi jo pa po zakonu moral dostaviti Uradu vlade za komuniciranje (UKOM-u).
Spomnimo. Da se zagotovi nemoteno financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), mora ta spoštovati obveznosti, kot so bile zapisane in podpisane v pogodbi z ustanoviteljico – slovensko vlado. Skladno z dogovorom mora torej ta na zahtevo ustanovitelja (Urada za komuniciranje – UKOM), posredovati potrebno dokumentacijo. Pogodba tudi določa, da se financiranje ustavi, če izvajalec (STA) po pisnem obvestilu, pri tem ne sodeluje. Spomnimo tudi, da je bila pogodba med STA in Ukomom podpisana še v času vlade Marjana Šarca. Nedavno pa je Veselinovič celo spremenil taktiko svoje “zafrkancije” in pošiljko z domnevno dokumentacijo poslal na napačen naslov, in sicer na Urad predsednika vlade namesto na UKOM, ki je vladni pooblaščenec. Posledično so povsem nesmiselni tudi očitki, da je do nekaterih podatkov upravičena zgolj vlada ne pa tudi UKOM.
Gospod Kadunc, vlada ni “nestrpna”, ampak samo dosledna pri upoštevanju zakonodaje. “Nagnusno ravnanje s kolektivnim kaznovanjem” pa je moč pripisati kvečjemu Veselinoviču, ki je za talce vzel svoje podrejene, s čimer ogroža njihovo eksistenco ob že tako mizernih plačah. Sam letno zasluži preko 100 tisočakov. Brezpredmetno je pripisovanje “nestrpnosti” vladajočim, saj se je za takšnega po besedah novinarja Nenada Glücksa izkazal prav direktor STA s šikaniranjem pokojnega Boruta Meška, nekoč zaposlenega na STA, ker ni bil ideološko ustrezen. “Mobing”, ki ga Kadunc pripisuje vladajočim, gre tako pripisati zlasti Veselinoviču. Sočustvovanje z Veselinovičem (beri: tovariška prvorazredna pomoč) je potemtakem hinavsko, celo nagnusno. Kdaj se bo končal “križev pot” Veselinoviča in njegovih “tlačanov”, pa je predvsem odločitev prvega.
Prav tako je povsem nesmiselno Urbaniji in Janši očitati “neporavnane račune” iz leta 2011, ko je Veselinovič “skladno s sklepom nadzornega sveta prevzel vodenje STA”. Vlada in UKOM za razliko od Veselinoviča namreč vesta, kaj pomeni spoštovanje pravil “igre”. Ob Kadunčevih očitkih vladi glede njenega delovanja, ki naj bi bilo v neskladju z zakonom, pa gre spomniti še na to, kako deluje Veselinovič oziroma kako je videti njegovo poslovanje na vrhu STA in zakaj se tako upira izročitvi ustrezne dokumentacije na ustrezen naslov: Na UKOMU so pred časom pojasnili, da se je že maja lani ugotovilo, da direktor STA mesečno prikazuje izgubo v višini 5 tisoč evrov z naslova javne službe.
V nadaljnjih preiskavah se je ugotovilo, da so v preteklih letih ta minus pokrivali s poljubnim številom aneksov k osnovni pogodbi. Na podoben način je poslovanje začrtal tudi v letu 2020. Ne glede na to, da je bila osnovna pogodba podpisana 19. decembra 2019, je direktor STA že dva meseca pozneje ugotovil, da se je pri poslovnem načrtu zmotil in z UKOM-om podpisal dodatno pogodbo za 50 tisoč evrov. Prav zato je bil direktor STA junija pozvan h konsolidaciji poslovanja. Toda kljub temu je v mesečnih poročilih vedno znova prikazoval enak minus. UKOM je sicer med drugim zaznal tudi sume zlorabe položaja direktorja Veselinoviča v zvezi s tako imenovanimi kompenzacijskimi posli z izbranimi podjetji.
Najbolj izstopajoče je podjetje, v katerem je objavljal celostranske oglase in v katerem je bil pred tem tudi zaposlen. Kompenzacije s tem podjetjem so se po nekaterih podatkih začele takoj po imenovanju Veselinoviča za direktorja STA. Kot je bilo javno razkrito, naj bi bila STA samo zaradi poslovanja z enim podjetjem oškodovana za 250 tisoč evrov. “Nikoli ne bomo pristali na izsiljevanje, netransparentno delovanje in politizacijo stvari, kjer imajo težo samo pravna in finančna vprašanja,” pa je nedavno sporočil direktor Ukoma, Urbanija. “Pri tem se ne postavljam na nobeno stran, čeprav sem dobil zadosti informacij, ki bi jih lahko o direktorju Ukoma dobili tudi vi.” Skratka: ne levo, ne desno, ampak povsem neodvisno in transparentno. Že tolikokrat slišana retorika osrednjih medijev (in nevladnih organizacij). Manjka samo še omemba Madžarske in Viktorja Orbana ter njegove vse daljše roke.
Domen Mezeg