Ustavno sodišče je razveljavilo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi za in enim proti, poroča portal N1.
Proti razveljavitvi sklepa DZ je glasoval ustavni sodnik Marko Starman, ki je v odklonilnem ločenem mnenju opozoril, da zakonodajna tehnika ne more vplivati na ustavno prepoved referenduma. Po njegovem mnenju na ustavno razmejitev ne more vplivati niti odločitev zakonodajalca, da vsebinsko povezano materijo uredi v enem ali več zakonih, niti dejstvo, da so v istem zakonu združene vsebine, ki so iz referendumskega odločanja izvzete, in druge. Večini je očital, da ni najprej jasno opredelila, katere določbe interventnega zakona sodijo v ustavno prepoved, in šele nato presojala posledice za referendum o zakonu kot celoti. Opozoril je tudi na učinke referenduma, saj po njegovem mnenju volivci ne morejo posegati v ustavno izvzeto materijo, zato se enoletna omejitev ponovnega sprejemanja zakonov nanjo ne more nanašati.
Pritrdilna ločena mnenja so podali sodniki Katja Šugman Stubbs, Primož Gorkič in Rok Svetlič, ki pa so ob podpori odločitvi izrazili pomisleke glede argumentacije večine. Šugman Stubbs je izpostavila, da bi se moralo sodišče osredotočiti na vprašanje, ali gre pri interventnem zakonu kot celoti za zakon o davkih, saj ustava pred referendumom ne varuje posameznih davčnih določb, temveč zakone o davkih kot celoto. Kritična je bila do pristopa “fragmentiranja” zakona, saj je po njenem mnenju zakon vsebinsko preveč razpršen, da bi mu lahko pripisali enotno normativno identiteto.
Podobno je Gorkič opozoril, da je redukcija zakona na posamezne dele nesprejemljiva, saj pravni okvir dopušča odločanje le o zakonu kot celoti. Referendum je po njegovih besedah mogoče bodisi dopustiti bodisi zavrniti, vmesne možnosti pa ni. Svetlič pa je kot problematično izpostavil, da se sodišče ni jasno opredelilo do vprašanja enoletne omejitve ponovnega sprejemanja zakonov z enako vsebino, kar lahko po njegovem povzroči pravno negotovost in vpliva tako na delo DZ kot na ravnanje volivcev.
Zakaj je ustavno sodišče razveljavilo sklep o nedopustnosti referenduma?
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
“Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo,” je zapisalo.
Kako so se odzvali sindikati?
Predsednik konfederacije Sindikatov javnega sektorja Slovenije, Branimir Štrukelj je dejal “ustavno sodišče je prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba dva pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum. S tem je bil naš ključni namen dosežen. Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi. Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja,”
Od danes je dovoljeno vse
Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na družbenem omrežju X dejala: “Preoške besede nekdanje poslanke J. Murgel “…leto hitro mine, vmes menjamo ustavne sodnike” so meso postale. Dovolili so referendum na zakon, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev. Pa da vidimo koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila in ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo,itd.”
Odzivi ljudi na odločitev Ustavnega sodišča
Odločitev je razburila mnoge uporabniki na spletu.
Uporabnica Mojca B je na omrežju X komentirala: “Nimam besed…a to naj bi bilo US? Kloaka levičarjev”
Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
Noro— Vida Kocjan (@VidaKocjan) August 3, 2026
Uporabnik glas naroda je dejal: “Naše Ustavno sodišče je ravnokar prikimalo plenjenju/nacionalizaciji apartmajskih nepremičnin (Bled, Kr. Gora, Piran, LJ…)-Zakon o gostinstvu s prepovedovanjem celoletnega oddajanja točno to omogoča. Petkovi malopridni brezdelneži že plješejo, saj so si že razdelili tuje. DELI!”
Naše Ustavno sodišče je ravnokar prikimalo plenjenju/nacionalizaciji apartmajskih nepremičnin (Bled, Kr. Gora, Piran, LJ…)-Zakon o gostinstvu s prepovedovanjem celoletnega oddajanja točno to omogoča. Petkovi malopridni brezdelneži že plješejo, saj so si že razdelili tuje. DELI!
— Glas Naroda (@DrzavljankaS) August 3, 2026
Uporabnik en Štajerc je dodal: “Berem da vrhovni branik komunizma v Sloveniji pod psevdonimom “ustavno sodišče” dovoljuje referendum o interventnem zakonu. Super, torej naj bo tudi o rtv uslišana ljudska volja in ukinimo prisilno plačevanje te vojske pisunčkov v službi vrhovne podgane iz Murgel”
Berem da vrhovni branik komunizma v Sloveniji pod psevdonimom “ustavno sodišče” dovoljuje referendum o interventnem zakonu. Super, torej naj bo tudi o rtv uslišana ljudska volja in ukinimo prisilno plačevanje te vojske pisunčkov v službi vrhovne podgane iz Murgel.
— enStajerc🇸🇮 (@KrEnStajerc) August 3, 2026
T.P.