Roman Jakič je še eden od političnih konvertitov na levem političnem polu. V preteklosti je bil dolgoletni član Liberalne demokracije. Po vstopu Zorana Jankovića v politiko se je priključil njegovi Pozitivni Sloveniji. Nekaj časa je bil tudi član Golobičevega Zaresa. Ob razdoru med Zoranom Jankovićem in Alenko Bratušek je prestopil k stranki Alenke Bratušek. Vedno je bil spreten in znal je priti do visokih političnih funkcij. Tako sedaj zaseda eno izmed vplivnih funkcij znotraj politične skupine Alda – Renew Europe – Liberalne mreže Jugovzhodne Evrope (Libsen). Gre za t. i. Think Tank politične skupine Renew, ki ji predseduje Guy Verhostadt. Prav povezave in vpliv Jakiča v tej evropski skupini pripomorejo k širjenju neresnic o slovenski vladi. Spomnimo, da je najbolj agresivna evropska komisarka, Vera Jourova, članica te evropske skupine in dobra prijateljica Romana Jakiča.
Na uradni strani Libsena je spisan življenjepis brez kakršnih koli poslovnih grehov, za katere je v preteklosti skrbel Roman Jakič. Bil je štirikrat izvoljen za poslanca državnega zbora na listi LDS in Pozitivne Slovenije. Bil je član evropskega parlamenta v letih 2000-2004. Dolgoletni politik na levem političnem polu je kot poslanec še zasedal mesto predsednika odbora za zunanje zadeve ter odbora Evropske unije. Bil je vodja slovenske parlamentarne delegacije za vstop v NATO. Med leti 1998-2004 je zasedal mesto podpredsednika Alde. Od 2008 do 2016 je bil član parlamentarne skupine ALDE. Leta 2017 pa je postal predsednik Libsena. Po kratkem opisu lahko sklepamo, da se je nekdanji obrambni minister v vladi Alenke Bratušek vedno znašel in priplezal do visokih političnih funkcij tako v slovenski kot evropski politiki.
Gre za dolgoletnega vidnega člana tranzicijskega omrežja v Sloveniji. Čeprav ima na uradni spletni strani popolnoma brezmadežno kartoteko, se je v preteklosti zapletel v kar nekaj afer. Dolgoletni poslanec nekdaj najmočnejše leve stranke LDS se je kot direktor Javnega zavoda Tivoli znašel na sodišču v zadevi Stožice. V isti sodni zadevi so se na zatožni klopi znašli še ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanja direktorja Gradisa in Energoplana Uroš Ogrin in Zlatko Sraka ter nekdanji direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, sedaj direktor Energetike Samo Lozej. Jakič je v času domnevnih nepravilnosti vodil Zavod Tivoli. Grep naj bi nagovoril ljubljansko občino, Zavod Tivoli oziroma kasnejši Javni zavod Šport Ljubljana in Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, da z njimi sklenejo pogodbo za najem parkirišč in poslovnih prostorov Stožice. Po sklenitvi te pogodbe je Grep lahko prejel posojilo od NLB. Jakič je v tistem času vodil Zavod Tivoli.
Obtoženci so poskušali zavlačevati, izločiti sodnike in preseliti zadevo na drugo sodišče
Kot so pojasnili lani na ljubljanskem okrožnem sodišču, je vrhovno sodišče zdaj zavrnilo prenos krajevne pristojnosti in se bo sojenje nadaljevalo v Ljubljani, kjer je naslednji narok na okrožnem sodišču razpisan za 3. marec. V tem primeru tožilstvo Jankovića in osem soobtoženih preganja zaradi domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju evropskih sredstev in posojil za športno-trgovski center Stožice. Obtožnica jim očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufijo na škodo EU, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. S podpisom sporne pogodbe je Grep postal kreditno sposobno podjetje in je pri NLB leta 2010 lahko najel več kot 50 milijonov evrov kredita. Občina pa je s tem prišla do 9,4-milijonskega sofinanciranja iz slovenskega proračuna in evropskih sredstev.
V času kriminalističnih preiskav leta 2013 je odmevala novica, da se je Jakič prav takrat, kot obrambni minister, nahajal na obisku v tujini. Kasneje je povedal, da to ne drži in se je pozanimal celo na NPU, ali lahko opravi poligrafski test. Enako je zanikal za Siol, da je v celotno afero vpleten po nesreči, saj je sam nasprotoval temu poslu. “Do realizacije pogodbe pa ni prišlo, saj zasebni partner ni izpolnil svojega dela pogojev oziroma se ni vpisalo etažne lastnine. In tukaj se moja zgodba ustavi, na to, da je nekdo nesel nek papir na banko in da je banka glede na odložni pogoj odobrila kredit, pa jaz ne morem vplivati,” je Jakič dejal za Siol leta 2013. A vse kaže, da njegova vloga le ni bila tako nedolžna, kot jo je pred leti prikazoval slovenskim medijem.
Tarča na laž postavlja Jakliča, ne glede na to, da se je zavedal spornosti posla
V eni boljših Tarč so do potankosti predstavili sporni posel, v katerem je sodeloval Jakič. Celotna težava tega posla je, da so vsi obtoženi sodelovali pri podpisu pogodbe v višini 1,8 milijona evrov za najem parkirišč, ki tedaj niso obstajala. Vsi vpleteni so se dogovorili, da bodo za informacijsko točko, veliko 200 kvadratnih metrov, oglasni prostor za 100 kvadratnih metrov, tržnico, plazo in za prostor z 2500 parkirišči, plačali 2.011.800 evrov. Zaposlena na MOL-u je tako Jakiču in Lozeju sporočila, da so cene prenapihnjene, in da se MOL ne more zavezati, da bo zagotovil potrebna sredstva v proračunu. Jakič je po tem načrtu nasprotoval najemu prostorov. Sam pa je zapisal, da ni povsem prepričan, da bi lahko finančno breme Zavoda Tivoli obremenili z 800 tisoč evri.
Tako so preko druge in tretje različice prišli do cene 1,3 milijona evrov. Do prihodkov v višini 1,8 milijona evrov bi prišli iz prihodkov upravljanja. Tožilstvo je zapisalo, da je bil cilj vpletenih izključno doseganje zneska višine 1,8 milijona evrov, da bi Grepu omogočili pridobitev kredita in s tem neposredno premoženjsko korist. Problematična je bila tudi postavljena cena parkirišča, ki bi za en dogodek stalo 6,24 evra. A so v Tarči ugotovili, da bi se za deveturno parkiranje plačalo maksimalno štiri evre, za tri ure parkiranja pa en evro. Zaradi tega je tožilstvo v obtožnico zapisalo, da so MOL, Jakičev Zavod Tivoli in Lozejeva Ljubljanska parkirišča s podpisom takšne pogodbe ravnali negospodarno, saj so preplačali vrednost parkirišč, ki jih še vedno ni. Vpletenim je uspelo dne 12. novembra 2010 počrpati prvo in drugo tranšo kredita, je še zapisano v obtožnici. Ob stečaju Grepa je kredit pristal na DUTB.
Prav ta dogodek dokazuje, da je bil Jakič eden od ključnih dejavnikov za to, da je Grepu uspelo pridobiti več sto milijonski kredit, ki so ga velikodušno odobrile slovenske banke. Nekaj sredstev pa so pridobili tudi iz evropskih sredstev, kar je še toliko bolj problematično za pomembnega evropskega člana politične skupine Alda. Prav to je eden glavnih vzrokov, da Jakič odločno rovari v ozadju in z enako mislečimi evropskimi kolegi želi narediti vse, da sedanja vlada pade.
To je pokazal tudi s tem, ko se je postavil na stran nekdanje ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič ob njenem odstopu. Tudi on je bil eden izmed tistih, ki mu je ustrezala anemična vloga in delo odstopljene ministrice. Ne smemo pa pozabiti, da je Jakič povedal, da v primeru obtožnice ne bo sodeloval v nobeni državni službi kot funkcionar. To besedo je hitro snedel ob kratkem mandatu ministrice za kohezijo, njegove strankarske kolegice Angelike Mlinar. Ta je z njim podpisala pogodbo v višini več kot 20 tisoč evrov, da je vplivni igralec tranzicijskega omrežja, opravljal vlogo svetovalca. Roman Jakič se ne razlikuje zelo od preostalih vplivnih igralcev tranzicijske levice. Govori eno, po drugi strani pa vedno izkoristi priložnost, da si napolni svoj lastni žep.
Luka Perš