Da bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni, je še 22. aprila letos pomirjal premier Robert Golob, ko ga je poslanec SDS Franc Breznik soočil s problematiko črpanja evropskih sredstev. Realnost je na žalost drugačna. Slovenija je po zadnjih podatkih med 27 državami članicami EU še vedno na zadnjem mestu na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev.
Če smo se še pred nastopom trenutne vlade uvrščali med države, ki so najbolje črpale evropska sredstva, se je to z novo oblastjo spremenilo, saj smo pristali povsem na dnu. Kot je aprila opozoril poslanec Franc Breznik, črpanje sredstev iz tako imenovane kohezijske politike za leto 2021–2027 predstavlja največji problem v zadnjih mesecih in tednih. “Da gre pri tem črpanju res vse narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije,” je bil jasen, ob tem pa je postregel s podatki o črpanju sredstev s 17. aprila (približno 5,9 odstotka). Čeprav premier večkrat govori, da nam zavidajo, je poslanec opozoril, da se nahajamo na dnu in smo država, ki najmanj črpa evropska sredstva. “Podobno je s sredstvi za okrevanje in odpornost, kjer smo prav tako na 41 procentih realizacije. Hrvati, recimo, so daleč preko dveh tretjin,” je še izpostavil in Goloba povprašal, kako bomo okrepili črpanje sredstev.
Premier pozival k potrpljenju
“Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati,” je poslancu Brezniku pojasnjeval premier. “Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoodstotno, sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti,” je navedel in dodal, da je ključno, koliko sredstev pokoristijo do konca. Vztrajal je, da je skrb zaradi črpanja sredstev odveč, saj naj bi bili podatki za Slovenijo kmalu drugačni. Pozval je tudi k potrpljenju.
“Gre enostavno za to, da se je v prvih letih v Sloveniji vedno črpalo nekoliko počasneje. Že v mesecu in pol se bo pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel. Se vam zahvaljujem za skrb, ampak ta skrb je v resnici odveč,” je izjavil Golob in pojasnil, da je skrb odveč, saj je vlada februarja sprejela načrt za pospešitev črpanja in oblikovala strategijo, ki predvideva prednostno obravnavo projektov znotraj kohezijske politike, za katere velja večja verjetnost izvedljivosti. “Se pravi, da ne bomo vztrajali s projekti, za katere obstaja verjetnost, da se ne bi dokončali, ampak s tistimi, ki se pač bodo. Tudi zaradi tega bodo podatki letos poleti že bistveno drugačni,” je bil jasen in ob tem izrazil prepričanje, da bo vlada poleti pokazala novo preglednico in mogoče tudi drugačen zaključek.
Le prazna obljuba
Drugačnega zaključka ni. Prejšnji teden je namreč Evropska komisija objavila podatke o črpanju evropskih kohezijskih sredstev do 30. junija 2025, in sicer iz programskega obdobja med letoma 2021 in 2027, ki kažejo, da smo po črpanju sredstev še naprej na zadnjem mestu med državami članicami EU. Tako nas prehitevajo vse sosednje države, Hrvaška se kot najuspešnejša med slednjimi uvršča na 15. mesto.
Da nas na ravni črpanja kohezijskih sredstev prehitevajo vse države članice EU, torej tudi Romunija in Bolgarija, nam nedvomno ne more biti v nikakršen ponos. Slednje velja zlasti zato, ker smo ob vstopu v EU tako močno obetali v primerjavi z drugimi državami, ki so se ji tedaj tudi pridružile. Dejstvo je, da smo iz Bruslja prejeli 394,3 milijona evrov (od načrtovanih 1402 milijona evrov), v EU pa smo vplačali 444,9 milijona evrov (od načrtovanih 731,4 milijona evrov). S tem smo postali neto vplačniki v evropsko blagajno, kot kaže pa evropskega denarja, ki je v Bruslju zagotovljen, nikakor ne znamo pripeljati v domovino. Prav zato marsikdo meni, da črpanje evropskih sredstev omejuje precejšen nadzor.
Ž. N.