V času Janševe vlade je Slovenija po izračunih dosegla najvišjo rast BDP v zadnjih desetih letih, danes pa je padla celo pod Evropsko povprečje. Odstopanja od izračuna do izračuna po mnenju poznavalcev niso nič neobičajnega, vendar v oči bode tokratno enormno odstopanje za kar tri odstotne točke. SURS v svojem odgovoru na naše vprašanje ni podal nobenega konkretnega razloga za tako veliko odstopanje, po mnenju ekonomista dr. Igorja Mastena pa bo imela “napaka” velik vpliv na prihodnje analize institucij, ki podatke potrebujejo za nadaljnje napovedi.
Da je razlika v izračunih ogromna in bi se moral SURS že oglasiti z rdečim alarmom, menijo celo levim naklonjeni osrednji mediji, ki so doslej opevali aktualno vlado. Kljub temu da razlike v izračunih niso redkost, je tokrat izmerjena razlika kar 3 odstotne točke. S 5,4 odstotne točke, izmerjene v februarju, je tokrat po zadnjih izračunih izmerjena vrednost rasti BDP 2,5 odstotkov, s čimer Slovenija po rasti pade pod povprečje EU. Kje se je zalomilo, SURS ni pojasnil, vsekakor pa bo imelo to odstopanje posledice tako pri fiskalni in socialni politiki.
“Tale “popravek” BDP za lansko leto je milo rečeno nenavaden. Kako je to mogoče, @vladaRS @StatSlovenija @BankaSlovenije? Kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje?” je ob tem zapisal prvak SDS Janez Janša.
Tale “popravek” BDP za lansko leto je milo rečeno nenavaden. Kako je to mogoče, @vladaRS @StatSlovenija @BankaSlovenije ?
Kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje? pic.twitter.com/mcOz6q2Lma— Janez Janša (@JJansaSDS) September 1, 2023
Lanska rast BDP je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti leta 2021. Pod Golobovo vlado gre Sloveniji gospodarsko bistveno slabše kot pod prejšnjo, Janševo vlado, ko je BDP po vseh izračunih rastel. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 90 odstotkov povprečja evropskih držav, “leta 2021 je Slovenija tako dosegla najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih,” so takrat zapisali na statističnem uradu, ki bi moral danes prižgati vse alarme po novem izračunu rasti BDP-ja, ki je očitni napovednik, da Slovenija strmo pada.
“Očitno je prišlo do neobičajno velike napake oziroma revizije in ta neobičajno velika napaka je tako v času kot v prostoru,” je dejal ekonomist dr. Igor Masten, ki je s tem mislil predvsem na “neobičajno veliko napako” v primerjavi z ostalimi revizijami v ostalih državah, ki so prav tako preživele epidemijo. Po njegovem mnenju je veliko odstopanje posledica netočnosti, ki so se pojavile pri upoštevanju inflacije, oziroma pri njenem podcenjevanju in posledica domnevno netočne metodologije, čeprav, kot trdi, “je to stvar samega Statističnega urada“. “Tako velike revizije, to je res nenavadno, saj to povzroča izjemno velike težave pri delu marsikatere institucije, kot so UMAR in Banka Slovenije, ki tovrstne informacije kot je ta, uporabljajo za nadaljnje svoje napovedi, govorimo predvsem o pripravi predpostavk proračuna,” je dejal Masten, ki je prepričan, da zadeva nima nobenega političnega ozadja. Masten je prepričan, da ne gre za zadnjo revizijo, meni, da gre v prvi vrsti za metodološki problem in zdaj morajo ponovno preveriti vse.
SURS pravi, da ni bila napaka
Za informacijo, zakaj je prišlo do odstopanja, smo se obrnili tudi neposredno na SURS, ki konkretnih razlogov za tako veliko odstopanje ni pojasnil. V elektronskem sporočilu so zapisali, da “pri izračunu in objavi podatkov o BDP v prejšnjem tednu ni prišlo do napake. Revizije nacionalnih računov namreč izvajamo redno (so predpisane z evropskimi uredbami) in tudi tokrat smo izvedli redno revizijo. Prvotna ocena o lanski gospodarski rasti iz februarja 2023 je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov na podlagi takrat dostopnih virov podatkov, zdaj pa smo upoštevali tudi naknadno pridobljene letne podatke, ki so bolj popolni in podrobni kot podatkovni viri za četrtletne ocene. Gre za večni kompromis med večjo hitrostjo objave (na podlagi četrtletnih podatkovnih virov) in večjo zanesljivostjo ocen (na podlagi poznejših letnih podatkovnih virov),” so pojasnili.
Ekonomist dr. Anže Burger pravi, da je bilo odstopanje ravno zaradi nepopolnosti podatkov, hkrati pa da je to posledica velikih skokov cen življenjskih potrebščin in sprememb cen v splošnem od leta 2021. “Važno je, da imamo sedaj jasno sliko, da inflacija povzroča velike stroške ne le za potrošnike ampak tudi za oblikovalce ekonomskih politik, če imajo politiki in javni sektor tako napačne informacije, več kot dvojna precenjene podatke o gospodarski rasti, je to lahko problem pri fiskalni in socialni politiki,” pojasnjuje Burger.
UMAR: “tako velike spremembe doslej še ni bilo”
UMAR je pojasnil, da “objava letnega podatka vedno prinese spremembo v izračunu (v primerjavi s februarsko objavo na podlagi četrtletnih podatkov), in sicer zaradi večjega zajema podatkov, vendar tako velike spremembe doslej še ni bilo in nas je presenetila. Lani so nas sicer podatki o rasti BDP iz četrtletja v četrtletje presenečali navzgor, zlasti v segmentu zasebne potrošnje in gradbeništva. Na določenih agregatih je bila pri Sursovi objavi letnega podatka nižja rast torej v določeni meri pričakovana, zlasti po objavi Ajpesovih podatkov o poslovanju gospodarskih družb v letu 2022, nikakor pa ne v takšnem obsegu,” so zapisali in dodali, da je to prineslo tudi nekaj vsebinskih sprememb v razlagi preteklih gospodarskih gibanj zlasti na omenjenih področjih. V uradu pripravljajo redno jesensko napoved, ki bo objavljena predvidoma v sredini septembra.
SURS je v nadaljevanju zapisal, da je “tokrat revizija ocene gospodarske rasti vseeno večja kot v predhodnih letih, k temu pa so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na t. i. enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na deflaciji in ocenjevanju rasti obsega podrobnejših komponent dodane vrednosti. Revizija ocene BDP vpliva na prikaz kazalnikov, ki v imenovalcu ulomka uporabljajo BDP, npr. primanjkljaj sektorja država v razmerju do BDP je bil za leto 2022 prvotno ocenjen na 3,0 odostotni BDP, zdaj pa 3,1 odstotni BDP, čeprav se znesek primanjkljaja ni spremenil.”
Prihajajo težki časi
“Kako mediji prikažejo razvojno katstrofo kot “napako”, kadar je leva vlada. To pomeni, da so bili napačni vsi izračuni, na katerih temelji zapravljanje denarja davkoplačevalcev s strani Golobove vlade. Prihajajo težki časi, inflacija, višji davki. Polom,” se je na t. i. “napako v izračunu” odzval poslanec SDS Branko Grims, ki ob tem napoveduje težke čase.
Kako mediji prikažejo razvojno katstrofo kot “napako”., kadar je leva vlada. To pomeni, da so bili napačni vsi izračuni, na katerih temelji zapravljanje denarja davkoplačevalcev s strani Golobove vlade. Prihajajo težki časi, inflacija, višji davki. Polom.https://t.co/S2qG9FELXV
— Branko Grims (@BrankoGrims1) September 4, 2023
BDP in rast BDP-ja sta indikatorja splošnega stanja gospodarstva. Ko je rast BDP-ja visoka, se smatra gospodarstvo kot uspešno. Ko pride do krčenja BDP-ja, je učinek ravno nasproten: podjetja režejo stroške, nekatera odpuščajo, večja brezposelnost pomeni nižjo splošno potrošnjo v gospodarstvu. To vodi do krčenja gospodarske aktivnosti, lahko celo do negativne rasti. V kolikor je negativna rast BDP-ja prisotna dva zaporedna kvartala, se to smatra kot recesija.
Fiskalni svet zadeve še ni komentiral
Obrnili smo se tudi na Fiskalni svet, ki pa svojega odgovora še ni podal. Spomnimo, da je bila Golobova vlada že večkrat deležna kritik tudi fiskalnega sveta ravno zaradi nerealističnih rebalansov. Spomnimo, da je imel državni proračun v prvih šestih mesecih letos 413 milijonov evrov primanjkljaja. Junijski primanjkljaj je znašal 190 milijonov evrov. Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju letošnjega leta je bil s 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) večji kot v istem obdobju lani in večji kot v povprečju držav Evropske unije.
Fiskalni svet je v julijski polletni publikaciji dejal, da podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta 2023, to je tudi v drugem četrtletju. Primanjkljaj državnega proračuna ob koncu polletja je bil namreč okoli 300 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani. Pri tem je pomembno opozoriti, da smo pod trenutno vlado dobili cel kup novih davkov, prav tako je bila razveljavljena Janševa dohodninska reforma, ki je razbremenila plače, tudi trošarine so višje kot pod prejšnjo vlado. Vsi ti prihodki pa niso mogli nadomestiti pretiranega trošenja trenutne vlade. Poudariti je potrebno, da je bilo največ denarja namenjeno prav apetitom vladnih podpornikov in ostale kvazireforme, ki so bile zastavljene “na pamet”.
Tanja Brkić