Referendum o zakonu, ki uvaja dodatek k pokojnini za umetnike z izjemnimi dosežki, bo potekal 11. maja. Gre za zakon, na katerega se državljani burno odzivajo, saj odpira temeljno vprašanje o pravičnosti pokojninskega sistema in enakosti pred zakonom. Vse več poznavalcev zato javno poziva ljudi, naj se referenduma udeležijo in izrazijo svoje mnenje.
Zakon predvideva, da bi umetniki, ki so dosegli “izjemne dosežke”, prejeli mesečni dodatek k pokojnini, in sicer ne glede na vplačila v pokojninsko blagajno. Kritiki opozarjajo, da to pomeni rušenje temeljnega načela pokojninskega sistema, ki poudarja, da mora višina pokojnine izhajati iz višine vplačanih prispevkov.
Nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca poudarja: “Zagovarjam odvzem privilegijev in pokojnine sorazmerne z vplačili v pokojninsko blagajno.” Meni, da takšni zakoni spodkopavajo zaupanje v sistem in ustvarjajo razlike med državljani.
Glas upokojencev: proti privilegijem
Eden najglasnejših nasprotnikov zakona je Pavel Rupar, predstavnik stranke Glas upokojencev. Zakon označuje kot nepravičen do 360.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da bi nekdo vsak mesec prejemal še dodatno pokojnino ali celo dve, medtem ko večina komaj preživi. “Apriori smo proti vsakim privilegijem, še bolj pa proti temu sistemu nagrajevanja tako imenovanih kulturnikov. Bi sprejel to tezo, če bi bili ti bodoči nagrajenci vsaj dva centimetra znani čez slovensko mejo, pa niso. Zame je vrednota kulture poznanstvo, cenjenost v tujini, cenjenost celega sveta, ne pa en ozek krog neke skupine, ki te privilegije podeljuje.”
Stranka zato “iz vsega srca poziva vse volivce, še posebej upokojenke in upokojence, da se udeležijo referenduma in glasujejo proti zakonu.” Po njihovem mnenju to ni zgolj glas proti dodatnim pokojninam, temveč tudi glas proti vladi: “Če bo uspeh, bo vlada “spokala”, če ne, pa bomo v tej agoniji živeli še kar nekaj časa.”
Mojca Škrinjar, podpredsednica Evropske seniorske organizacije stranke EPP in nekdanja poslanka, meni, da je referendum nujen, saj gre za vprašanje, ki razburja veliko ljudi: “To je naša dolžnost, da se tega referenduma udeležimo, naša najvišja pravica je, da volimo in izbiramo tisto, kar si želimo.”
Sporno pri zakonu se ji zdi, da je brezčutno do vseh ljudi, ki so trdo delali vse življenje in bili tudi v svojih različnih poklicih izjemni, to, da se podeljuje neko izjemno pokojnino neki skupini ljudi in nekemu poklicu.
Opozarja, da zakon neupravičeno postavlja umetnike v privilegiran položaj: “Če so bili tako uspešni, zakaj njihovega dela ljudje niso prepoznali za časa njihovega ustvarjanja? Zakaj niso kupovali njihovih del, knjig, hodili na njihove razstave in koncerte?” Po njenem mnenju gre za nepošten ukrep, saj bi nekateri prejemali dodatnih 1000 ali 1500 evrov mesečno, “kar je krivično do vseh, ki so se v svojih poklicih trudili in trdo delali vse življenje.”
Poskus trajne preusmeritve finančnega toka k eliti
Tudi nekdanji predsednik DZ France Cukjati meni, da je zakon še en poskus trajne preusmeritve finančnega toka od državnih davkoplačevalskih sredstev k privilegirani eliti, ki jo v veliki meri samovoljno določa politika oziroma aktualni politiki. “Vrednotni kriteriji, ki bi jih uporabila sedanja kulturna ministrica Asta Vrečko pri dodeljevanju privilegijev, pa res ne zbujajo zaupanja. Da smo si na jasnem. Nihče ne nasprotuje, da človeku, ki je kot življenjsko delo veliko storil za slovenski narod, zagotovimo primerno izredno pokojnino. Vendar naj takega nagrajenca potrdi državni zbor po javni razpravi. Da bomo davkoplačevalci vedeli, komu in zakaj plačujemo. Tudi pokojnino za predsednika države je državni zbor določil z zakonom. Nobena privilegirana pokojnina ne bi smela biti tajno dodeljena. Sistem dodeljevanja privilegiranih pokojnin, kot ga je uveljavil komunistični režim, sodi v krog politične korupcije.”
Klic k udeležbi
Skupni imenovalec vseh kritikov zakona je poziv k udeležbi na referendumu. Gre za odločitev, ki bo pokazala, ali si državljani želimo pravičen sistem ali sistem privilegijev za izbrane.
Sara Kovač