Vrednost blagovne menjave je bila v prvih desetih mesecih leta 2021 višja kot v primerljivem obdobju prejšnjega leta. Skupen desetmesečni izvoz blaga je bil namreč za 18,9 odstotka višji kot v 2020, uvoz blaga pa za 30,4 odstotka. Kot še navajajo statistični podatki, sta bili vrednosti uvoza in izvoza blaga letos oktobra najvišja od vseh oktobrskih vrednosti v zadnjih desetih letih. Trgovinska bilanca pa ostaja negativna, kar pomeni, da bi morala Slovenija v prihodnjih mesecih še okrepiti svoj izvoz, saj bi tako lahko dosegli še višji BDP.
Slovenska izvoz in uvoz blaga sta bila v oktobru 2021 višja kot v oktobru 2020; izvoz je bil višji za 14,2 odstotka (znašal je 3,6 milijarde evrov), uvoz pa za 35,7 odstotka (znašal je 4,0 milijarde evrov). Vrednosti obeh, izvoza in uvoza blaga v oktobru 2021, sta bili višji od vseh oktobrskih vrednosti v zadnjih desetih letih, poroča Statistični urad Republike Slovenije.
Obe vrednosti sta bili višji tudi v primerjavi z oktobrom 2019: izvoz blaga je bil višji za 16,9 odstotka, uvoz blaga pa za 26 odstotkov. Tudi vse druge mesečne vrednosti izvoza in uvoza blaga v 2021 do zdaj, razen uvoza blaga v januarju 2021, so bile višje od primerljivih mesečnih vrednosti v 2019.
V trgovinski bilanci pa je bil tudi v oktobru 2021 ustvarjen primanjkljaj – tokrat je bilo to sedmič zapored (od aprila 2021 dalje; trgovinska bilanca je bila v prvih treh mesecih tega leta pozitivna na račun nižjega uvoza). Pokritost uvoza z izvozom je bila namreč v oktobru 2021 89,3-odstotna, primanjkljaj je znašal 0,4 milijarde evrov.
Trgovanje tako s članicami EU kot z nečlanicami EU se je v oktobru 2021 okrepilo
Blago, izvoženo v države članice EU v oktobru 2021, je bilo vredno 2,5 milijarde evrov, blago, uvoženo iz njih v tem mesecu, pa prav tako približno 2,5 milijarde evrov. Obseg trgovanja s temi državami je bil v oktobru 2021 pri izvozu in pri uvozu približno za petino večji kot v oktobru 2020.
V države zunaj EU (nečlanice) je Slovenija izvozila za 1,1 milijarde evrov blaga; za 1,6 milijarde evrov blaga pa je iz omenjenih držav uvozila, kar prav tako negativno vpliva na trgovinsko bilanco. Vrednost izvoza v omenjene države je bila za 6,9 odstotka višja od izvoza v te države v oktobru 2020, vrednost uvoza blaga iz omenjenih držav pa za 69 odstotkov.
K vrednosti trgovanja Slovenije s temi državami so prispevali pomemben delež posli oplemenitenja. Posli oplemenitenja obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga s ciljem, da se proizvede nov ali resnično izboljšan izdelek.
V te države (nečlanice EU) je Slovenija v oktobru 2021 izvozila in iz njih uvozila največ proizvodov iz blagovnega sektorja kemični in z njimi povezanimi proizvodi (po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji – SMTK). Pri izvozu je najintenzivneje trgovala s Švico, pri uvozu pa prav tako s Švico in še s Kitajsko.
V prvih desetih mesecih 2021 ustvarjen primanjkljaj
V prvih desetih mesecih leta 2021 je Slovenija izvozila za 32,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 33,9 milijarde evrov. Obe vrednosti sta bili višji kot v istem obdobju preteklega leta; vrednost izvoza za 18,9 odstotka, vrednost uvoza pa za 30,4 odstotka. Primanjkljaj, ustvarjen v tem obdobju, je znašal 1,3 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 96,3-odstotna, kar pomeni, da bi morala Slovenija v prihodnjih mesecih okrepiti še okrepiti svoj izvoz.
Sara Rančigaj