Poteza ameriškega predsednika Joeja Bidna, da Afganistan preda skrajnim talibanom, s tem pa tudi svobodo ljudi, premoženje, vojaško opremo in vse ostalo, je naletela na kritike po celem svetu. Kaže, da je imel slovenski premier Janez Janša prav, ko je pred volitvami v ZDA za Bidna napovedal, da bo v primeru izvolitve najšibkejši ameriški predsednik v zgodovini.
Ko je svet uvidel, s kakšno lahkoto so talibani zavzeli Afganistan in v kakšni ihti so Američani šli v evakuacijo svojega osebja, na drugi strani pa so po omrežjih zaokrožile podobe obupanih ljudi, ki so si želeli zapustiti državo, je ta pričel z ogorčenjem gledati na ravnanje ameriške administracije. Med najbolj kritičnimi je bil nedvomno nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je Joeja Bidna pozval k odstopu.
Trump je poudaril, da se Biden zmoti vsakič, ko gre za odločanje na področju zunanje politike in pri mnogih drugih vprašanjih. “Vsi so vedeli, da ne prenese pritiska. To je povedal celo Obamin minister za obrambo Robert Gates. Zbežal je iz Afganistana, namesto da bi sledil načrtu naše administracije – načrtu, ki je ščitil naše ljudi in premoženje ter zagotovil, da talibani ne bodo niti sanjali, da bi zavzeli naše veleposlaništvo ali si zagotovili bazo za nove napade na Ameriko”, je sporočil Trump in spomnil, da je ZDA pridobila na kredibilnosti pri odvračanju od groženj, ko je bila poražena Islamska država. “Tega sedaj ni več. Talibani nimajo več strahu niti spoštovanja do Amerike in njene moči. Kakšna sramota bo, ko bodo talibani dvignili zastavo nad veleposlaništvom Amerike v Kabulu. To je popoln neuspeh zaradi šibkosti, nesposobnosti in popolne strateške neskladnosti,” je še dodal Trump.
Bidnu se očita slabo upravljanje umika
Po Trumpovem ostrem odzivu so se pričele vrstiti ostre kritike na račun umika ameriške vojske. Prav tako so se pojavile ocene, da bi to lahko prispevalo k oslabitvi podobe ZDA v svetu. Biden se sooča s kritikami, da je bil umik ameriške vojske slabo upravljan. Videti je bilo namreč mogoče, kako so hiteli z evakuacijo veleposlaništva v Kabulu in to le mesec dni potem, ko je Biden miril glede strahu, da bi lahko prišlo do sesutja afganistanske vlade.
Janša je že pred volitvami opozoril na Bidnovo šibkost
Vse kaže, da je imel slovenski premier Janez Janša prav, ko je napovedal, kakšen predsednik bo Biden. Spomnimo. Ko se je napeta predsedniška kampanja, v kateri sta se pomerila tedanji ameriški predsednik Trump in demokratski predsedniški kandidat Biden, bližala h koncu, je slovenski premier brez dlake na jeziku izrazil svoje mnenje glede kandidatov. Uvodoma je zapisal, da spoštujemo težko in tragično Bidnovo življenjsko zgodbo, a da bi ta ob morebitni izvolitvi postal eden najšibkejših predsednikov v ameriški zgodovini. “Svobodni svet bolj kot kdaj koli potrebuje močnega voditelja. Zmagaj, Donald Trump,” je še dodal.
We respect difficult, tragic personal life of @JoeBiden and some of his political achievements years ago. But today, if elected, he would be one of the weakest presidents in history. When a free world desperately needs STRONG #US as never before. Go, win, @realDonaldTrump 🇺🇸🇸🇮
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 23, 2020
Zaradi podpore Trumpu je postal tarča ekstremistov
Ker si je premier Janša drznil izraziti svoje mnenje, kar naj bi bilo nekaj povsem normalnega v demokratični državi, je postal tarča levičarskih ekstremistov. Nad njega so se spravili tako domači kot tudi tuji ekstremisti. Eden izmed domačih ekstremistov je izpostavil prepričanje, da s tem, ko podpira Donalda Trumpa, pravzaprav dokazuje, da je oboževalec fašistov?!, eden izmed tujih skrajnežev pa ga je denimo žaljivo označil za nacista in mu v poduk dejal, naj utihne. Glede na to, da je celo poznavalec ameriške politike Bogomil Ferfila tedaj pojasnil, da je nekaj povsem običajnega, da si politiki iz sorodnih strank med seboj izmenjajo podporo, je še posebej težko razumeti, čemu je tedaj prišlo do tolikšnega zlivanja žolča. Glede na to, da so slovenski in tuji mediji v času Trumpovega predsedovanja poročali izrazito zadržano in Trumpa prikazovali v negativni luči, vse skupaj tako zelo niti ne čudi.
Kritik ne manjka
Biden je z uradno izjavo glede ravnanja v Afganistanu dolgo molčal, zato ne čudi, da se usuli zaskrbljeni odzivi republikancev in demokratov. Članica predstavniškega doma iz vrst demokratov Debbie Dingell je za MSNBC dejala, da jo je padec Kabula spomnil na Sajgon leta 1975. “Zdi se mi, kot da bi danes padel Sajgon, ne bom lagala”. Republikanska članica predstavniškega doma Liz Cheney je v pogovoru za mrežo ABC povedala, da to ne bo imelo posledic zgolj za Afganistan. “Nasprotniki Amerike vedo, da nam lahko grozijo, in naši zavezniki se to jutro sprašujejo, če lahko računajo na nas za karkoli,” je še med drugim dejala. Republikanski senator Lindsey Graham je po poročanju STA opozoril, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo Al Kaida v Afganistanu znova pojavila. “Zdi se, da se predsednik Biden ne zaveda terorističnih groženj, ki jih prinaša Afganistan pod vodstvom talibanov.” Upokojeni general ameriške vojske David Petraeus je za Newsweek propad Afganistana označil kot katastrofalen za ZDA in preostali svet.
“Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe,” je sporočil slovenski premier Janša, ki je razkril, da se zaveda prihoda migrantskega vala, saj je pozornost namenil pogovorom o ukrepih za varovanje zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij in potrebi po hitri širitvi schengenskega območja. Nemška kanclerka Angela Merkel je podala oceno, da gre Afganistan skozi “grenke ure”. Armin Laschet, vodja CDU, ki velja za kanclerskega kandidata stranke na septembrskih volitvah, je dejal, da umik zahodnih sil iz Afganistana predstavlja največji polom Nata od njegove ustanovitve dalje. “Očitno je, da mednarodna skupnost ni bila uspešna,” je poudaril. Zanimivo pa je, da se je v kritiko vmešala celo Kitajska. Časnik Global Times, ki velja za osrednje trobilo kitajske komunistične partije, je namreč zapisal ugotovitev, da je Afganistan razkril ZDA kot “nezanesljivega partnerja, ki vedno zapusti svoje partnerje ali zaveznike zaradi zadovoljitve lastnih interesov.
Ker kritik ne račun ZDA ne manjka niti na družabnih omrežjih, je več kot jasno, da je imel slovenski predsednik vlade prav, ko je ocenil, da Biden v vlogi predsednika ne bo kos izzivom. Le upamo lahko, da bodo posledice čim manj uničujoče za tam živeče prebivalstvo. Nedvomno bo nemogoče uiti migracijam, ki bodo imele posledice tako za Slovenijo kot preostali svet. Glede na to, da smo lahko videli, da so se na tak način v preteklem migrantskem valu v Evropo in druge dele sveta infiltrirali teroristi, je le vprašanje časa, kdaj bo Al Kaida pričela z izvajanjem terorističnih dejanj.
Nina Žoher