Javnost v Reki in Opatiji na sosednjem Hrvaškem je vznemirjena, na družabnih omrežjih se namreč širi informacija, da naj bi bil pulmološki oddelek kliničnega centra Reka poln okuženih migrantov s tuberkulozo. “Vse se prikriva in zdaj širi med domačini,” je mogoče prebrati.
Zaposleni v bolnišnici so za hrvaški medij Dnevno potrdili, da narašča število oseb z boleznimi, ki so bile na Hrvaškem do nedavno skoraj izkoreninjene, kot so tuberkuloza, sifilis in HIV. Iz zanesljivih virov so izvedeli, da je bilo samo v Kutini identificiranih več deset okuženih z virusom HIV, ki povzroča AIDS. Kutina velja za žarišče, ker se tam nahaja največ tujcev in prosilcev za azil.
Pred približno dvema letoma je ravno tako prišlo do izbruha na območju Like. Takrat so HIV povezovali s prihodom ukrajinskih beguncev, okuženih s HIV. Prej omenjeni medij je Hrvaški zavod za javno zdravstvo poprosil za čim hitrejši odziv na vprašanje o številu primerov tuberkuloze in HIV v letu 2025, a odgovora še vedno niso prejeli. Prav tako se še niso uspeli dokopati do odgovora v zvezi z informacijo o večjem številu okuženih v Kutini, odzvali pa se niso niti na Kliniki za infekcijske bolezni Dr. Fran Mihaljević v Zagrebu.
Da je primerov tuberkuloze vse več, sicer priznava hrvaški zavod za javno zdravstvo, ob tem pa opozarja, da nimajo zakonske podlage zahtevati cepilnega statusa tujih delavcev.
“Sedaj imamo med tujci nekoliko več tuberkuloze kot prej. Ni to katastrofa, še vedno smo namreč država z nizko pojavnostjo, a delež tujcev med obolelimi narašča. Mi predlagamo, da se delavce iz držav z višjo pojavnostjo tuberkuloze pregleda, preden pridejo na Hrvaško,” je izjavil epidemiolog Bernard Kaić.
V reški bolnišnici so po navedbah medija uspeli izvedeti, da so v zadnjih dneh sprejeli več bolnikov s simptomi tuberkuloze, kar je prestrašilo zaposlene na oddelku za pulmologijo, kjer se ti nahajajo, še bolj pa bolnike, ki se tam zdravijo zaradi drugih bolezni. “Bojimo se. Imam raka na pljučih, moja imuniteta je šibka. Če dobim tuberkulozo, je mojega življenja takoj konec. Ne verjamem, da me bolnišnica dovolj ščiti pred novo boleznijo. Mislili smo, da je tuberkuloza izginila, a ko sem v bolnišnici videla temnopolte ljudi, mi je bilo takoj jasno, za kaj gre,” je izpostavila ena od tamkajšnjih bolnic.
Hrvaški zavod za javno zdravstvo je poročal, da je pojavnost tuberkuloze na Hrvaškem vidno upadala do leta 2022. Leta 1986 so namreč zabeležili 3355 primerov, leta 2022 pa 216. Število obolelih od tedaj je sodeč po izjavi Kaića precej naraslo, a ni povsem jasno, za koliko. Tudi direktor hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak je sicer potrdil, da je tuberkuloza v porastu. “Za tuberkulozo, ki smo jo skoraj izkoreninili, so bile številke zanemarljive, se zdaj se spet pojavlja in skoraj vsi primeri se pojavljajo med tujci,” je izjavil. Trenutno na Hrvaškem dela 12 tisoč tujcev, a se pri tem pojavlja težava, da nimajo dostopa do njihove zdravstvene dokumentacije. “To je velik problem, ki se trenutno rešuje. Ti ljudje so prišli, ker je Hrvaška nujno potrebovala delovno silo, a nismo pravočasno naredili ocene, s kakšnimi nalezljivimi boleznimi bi se lahko zaradi tega srečali,” je še dodal.
Delajo na reševanju situacije
Capak pravi, da se z nastalo situacijo trenutno ukvarja več ministrstev, od ministrstva za notranje zadeve do ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, hrvaški zavod za javno zdravstvo, epidemiologi in drugi. Zadeva je namreč zelo kompleksna. Prizadevajo si, da bi za tujce, ki trenutno delajo na Hrvaškem, ob podaljšanju delovnega dovoljenja uvedli obveznost predložitve zdravstvene dokumentacije oziroma evidence o cepljenju. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da niso vsa cepiva, ki so obvezna na Hrvaškem, obvezna tudi drugje, prav tako ni enak časovni potek cepljenja. Dodal je, da bo pogoj za delovno dovoljenje tudi negativen test na salmonelo typhi in paratyphi.
Kar zadeva tuberkulozo, rifampicin še vedno velja za najučinkovitejše zdravilo, vendar le-to ni popolnoma učinkovito, zato se bolezen še vedno obravnava kot smrtna. Na Hrvaškem umre približno 10 odstotkov ljudi, ki zbolijo za tuberkulozo. Težavo pa predstavlja, da od približno pol milijona ljudi, ki letno zboli za tuberkulozo na svetu, le eden od petih prejme zdravljenje, ostali pa so obsojeni na smrt. Za hrvaški zdravstveni sistem nedvomno ne bi bilo dobro, če bi v državo vstopili takšni ljudje. Nezdravljen bolnik lahko namreč v tesnem stiku okuži od 10 do 15 ljudi, tuberkuloza brez ustreznega zdravljenja pa je lahko za bolnike usodna in v kar 60 odstotkih primerov povzroči smrt.
Približno četrtina svetovne populacije je okužena s Kochovim bacilom, vendar ne zbolijo vsi takoj – pri nekaterih se zaradi imunskega sistema okužba zadrži in ostane latentna, kar pomeni, da oseba ni kužna in nima simptomov, dokler bolezen ne izbruhne. Pri delavcih, ki vstopajo na Hrvaško, bi bilo tako več kot dobrodošlo, da bi se moral ob vstopu v državo ali pa že doma opraviti imunodiagnostični test za sproščanje interferona gama ali IGRA ali kvantiferonski test iz bolnikove krvi, a zakonska obveznost za to trenutno ne obstaja. Mnogi med tistimi, ki prihajajo v državo, trpijo za črevesnimi boleznimi, ki jih na Hrvaškem ne poznajo ali pa jih sploh ni.
Eden od sogovornikov, ki je zaposlen v eni od agencij za uvoz delovne sile s Filipinov, je za medij pojasnil, kako se trudijo izvajati stroge ukrepe za uvoz delavcev. Delavci iz Filipinov morajo po njegovih besedah pred vstopom na Hrvaško opraviti dva zdravniška pregleda, zadnjega pa še, ko prejmejo vizum in delovno dovoljenje, in sicer pri hrvaških zdravstvenih službah. A velika težava po njegovo je, da je v državah tretjega sveta zelo enostavno kupiti lažne dokumente, tudi lažne zdravstvene izvide. Pravi, da njihove izkušnje kažejo, da med delavci pogosto odkrijejo sifilis, HIV in bolezni jeter, ki niso nujno povezane z alkoholom, temveč z umazano vodo, hrano in slabimi življenjskimi pogoji. Stanje jeter se včasih izboljša že po nekaj tednih stroge diete.
Bangladeš še posebej problematičen
Pravi, da je z delavci s Filipinov stanje še pod nadzorom, ker sodelujejo z državnimi institucijami. A ko gre za Indijo, Nepal, Pakistan ali Bangladeš, je stanje alarmantno. Zlasti problematičen je Bangladeš, zaradi česar je Hrvaška onemogočila njihove prihode. “No, mi smo sifilisa pri nas niso videli že sto let, zdaj pa se je vrnil. Na žalost zdravniki lažejo ali pa o tem ne smejo govoriti,” je še dodal. Povedal je tudi, da nekateri delavci, ki pridejo, stranišče vidijo prvič v življenju. “Pogosto se tuširajo in umivajo v kuhinji ali na ploščicah v kopalnici, ker ne vedo, kaj je kopalna kad. Dobesedno ne vedo, kako uporabiti kad.”
Ž. N.