Bilo je prešerno razpoloženje, zagovorniki sončnih in vetrnih elektrarn so pokali od ponosa, medijski mainstream je poročal v udarnih terminih in na naslovnicah. Deluje, mogoče je, so dobesedno kričali, ko je Španija 16. aprila kot prva država celotne potrebe po dnevni elektriki zagotavljala iz obnovljivih virov energije (OVE). Dober teden dni kasneje se je špansko električno omrežje sesulo, v ponedeljek, 28. aprila, so v temi ostali Portugalska, Španija in del Francije ob španski meji. Kaj je šlo narobe? Da bi razumeli, moramo skočiti v leto 2019.
Četrtek, 10. januarja 2019, ob 21. uri po srednjeevropskem času. Evropa je v toplih domovih preživljala miren zimski večer. Nikomur se ni niti sanjalo, da se v energetskih centrih evropskega električnega omrežja odvija prava drama. V manj kot dveh minutah je frekvenca električnega omrežja po vsej Evropi strmoglavila proti kritičnemu pragu 49,8 herca (omrežje je sinhronizirano na 50 hercev) in grozilo je, da se bo še bolj znižala, se je kasneje spominjal zaposleni v enem od centrov v Kölnu, od koder so imeli pregled po celi Evropi.
Bilo je očitno, da takratne rezerve ne bodo dovolj za stabilizacijo omrežja, rezervnih elektrarn pa ni mogoče zagnati dovolj hitro. Le nekaj sekund je manjkalo, da bi se omrežje sesulo in stara celina se naslednje jutro zbudila v temi in ledenih stanovanjih. Priseben je bil francoski operater prenosnega sistema RTE, ki je takoj ukrepal in 22 velikim francoskim industrijskim odjemalcem izklopil elektriko. Poraba energije se je zmanjšala, frekvenca električnega omrežja se je stabilizirala in se ob 21.25 vrnila na 50 hercev. Kasneje se je izkazalo, da je pred tem prišlo do težav v Španiji, Franciji in Nemčiji, strašljivo pa je bilo spoznanje, kako ranljivo je evropsko električno omrežje brez potrebnih (fosilnih) rezerv.
Po tem incidentu je avstrijska vlada naročila analizo nestabilnega evropskega omrežja. Rezultate je objavila poldrugo leto kasneje, njeno poročilo je zvenelo kot temačna prerokba: s 100-odstotno gotovostjo bo v petih letih prišlo v Evropi do večjega izpada elektrike. Z zaničljivim tonom se je oglasil španski operater REE, češ da se kaj takega v Španiji ne more zgoditi. A se je zgodilo prav v Španiji, ki večino elektrike zagotavlja iz sončnih in vetrnih elektrarn, čeprav jim preprosta fizika ni ravno v prid: premajhna »vztrajnost« zaradi presežka sončne energije povzroči nihanje in sesutje sistema. Celo levičarski Guardian, ki vneto zagovarja brezogljično družbo, je zapisal, da evropsko omrežje ni prilagojeno za OVE in da je tako imenovani zeleni prehod prehiter.
Za izpad elektrike in vrnitev v življenje »v jamah« so podnebni verniki hitro okrivili vreme in redek atmosferski pojav; dodali so, da je mogoče prišlo do kibernetskega napada. Toda nikomur ni jasno, kako je lahko država v petih sekundah »izgubila« 15 gigavatov proizvodnje električne energije, kar ustreza 60 odstotkom potreb v državi. Kaj se je v resnici zgodilo in kaj je botrovalo električni katastrofi na Iberskem polotoku, bo najbrž pokazala preiskava. Ali pa tudi ne. Bomo videli.
Razlogov, da uradni razlagi ljudje ne bodo verjeli, je kar precej. In ne bi bilo prvič, da bi oblasti zavajale javnost in iskali grešnega kozla tam, kjer ga ni. Težko verjamem, da bi španska vlada priznala, da bo država zaradi vsiljevanja ideje o »neto nič emisij« imela še več takih »nič elektrike« dni. To je pač zelena prihodnost, ki jo promovira levica po vsem svetu. Odpoved fosilnim gorivom v korist »zelene prihodnosti« ima svojo ceno. Kakšna je ta cena, so Španci in Portugalci videli te dni, ko so ostali v metrojih, dvigalih, v vlakih sredi ničesar, brez toplega obroka. Še dobro, da je pomlad, drugače bi še zmrzovali.
Če ne drugega, so Španci (in z njimi Evropejci) dobili dobro lekcijo, kaj v resnici pomeni zelena agenda in stremljenje po podnebni nevtralnosti Evrope. Skratka, noč dobrega.
Jože Biščak, novinar, urednik in voditelj oddaje Kavarna Hayek