Z vsakim mesecem Golobove vlade je drugi blok krške nuklearke (JEK2) bolj oddaljen. V Gen energiji so namreč na začetku tega leta zatrjevali, da bi bil lahko ta zgrajen do leta 2035, sedaj pa to v zadnjem času prelaga celo proti letu 2040. Vse to, čeprav je znano, da strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da obnovljivi viri energije (OVE) niso rešitev podnebne krize, še manj pa energetske samozadostnosti.
Primer Nemčije je zelo dobro pokazal, da lahko preveliko zanašanje na OVE pripelje do električnih mrkov, visokih cen energije, recesije in paradoksalno do višjih izpustov CO2. Ker pa se ponekod po Evropi tega zelo dobro zavedajo, ti vlagajo v jedrsko energijo in hidroelektrarne.
Zaradi puščanja v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne Krško je v petek prišlo do preventivne ustavitve elektrarne. Kot lahko vidimo spodaj, je po zaustavitvi prišlo do povečanja izpustov CO2.
Ko smo imeli z nuklearko male izpuste CO2 in bili v zelenem, smo bili za Bruselj fuj.
Zdaj, ko je NEK na servisu in smo rjavo usrani z visokimi izpusti CO2, smo pa super, ker imamo visok delež iz OVE.
Takole Bruselj skrbi za podnebje.
Norci nas vodijo. https://t.co/tkDKi54qmO pic.twitter.com/xz4ZIoCV9L— Marjetica (@MarjeticaM) October 10, 2023
V primeru, če bi postopki tekli nemoteno, bi bil lahko drugi blok nuklearke zgrajen do leta 2035. Tako so vsaj na začetku leta zatrjevali pri Gen energija. V zadnjih mesecih pa je bilo mogoče po prevetritvi projekta iz ust Gen energije in politikov slišati, da bi bil lahko drugi blok zgrajen do leta 2039. Za N1 so pri Gen energiji izdelali novo časovnico in dopisali pričakovane mejnike v okviru projekta.
Gradnja naj bi bila zaključena leta 2039
V naslednjem letu so ti predvideli, da bo prišlo do postopka priprave vloge za državni prostorski načrt (DPN) in začetka prostorskega umeščanja. V obdobju od 2023 do 2028 naj bi se izvajala “priprava projektne organizacije, strokovni dialog s potencialnimi dobavitelji in izvedba analiz za izbiro ustreznega modela financiranja in poslovnega modela”. Končna investicijska odločitev naj bi bila ravno tako sprejeta do leta 2028. V letu 2008 naj bi bila podpisana pogodba z dobaviteljem, naročene pa naj bi bile tudi že nekatere komponente. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo pridobljeno leta 2032, gradnja pa zaključena sedem let kasneje, torej leta 2039.
Ob vsem tem pa je treba vendarle omeniti, da se na tem mestu poraja tudi vprašanje, če bo do gradnje drugega bloka sploh prišlo. Spomnimo namreč, da je premier Robert Golob pred meseci napovedal, da bo odločitev o projektu sprejeta še pred naslednjimi volitvami 2026, leto pozneje pa naj bi se pričakovalo, da bodo ljudje o tem odločali na referendumu.
Želijo si sprejetje posebnega zakona
V tem trenutku Gen energija med drugim dela na pripravi vloge za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN). V prvi polovici leta 2024 jo nameravajo po besedah tamkajšnjega direktorja Dejana Paravana oddati na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Sama pobuda bo nato posredovana ministrstvu za naravne vire in prostor, ko pa bo slednje požegnalo zadevo, se bo lahko pričela prostorska umestitev samega projekta.
Na račun kompleksnosti projekta si v Gen energija želijo, da bi prišlo do sprejema posebnega zakona. Slednji bi namreč omogočil, da bi se lahko posamezne aktivnosti izvajale vzporedno, s tem pa bi se lahko sam postopek gradnje skrajšal za kar deset let. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju, kjer naj bi postopki trajali štiri leta, bo prišlo do gradnje, ki naj bi po ocenah trajala sedem let. Med kandidati za gradnjo so v igri ameriški Westinghouse, južnokorejski KHNP in francoski EDF.
Dejstvo je, da bo svet leta 2050 potreboval trikrat več električne energije, kot jo imamo sedaj, če bo želel doseči ambiciozne okoljevarstvene načrte, hkrati pa ohraniti gospodarsko rast ali vsaj stabilnost. Ker je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne tista, ki je pri zadoščanju omenjenih potreb nujna, se poraja vprašanje, kako dolgo se bo gradnja drugega bloka še zamikala v prihodnost. Če se bo vse skupaj še dolgo zamikalo, nas namreč čaka energetska revščina.
N. Ž.